Hokej štirih hitrosti

Na včerajšnjem zboru in prvem treningu slovenske hokejske reprezentance, ki se je začela pripravljati na majsko svetovno prvenstvo elitne divizije, sem v uro in pol dolgi vadbi gledal zavzeto delo risov v popolni disciplini in redu pod taktirko selektorja Nika Zupančiča. Kaj pa naj bi pričakoval drugega od izbrane vrste, ki bo igrala z najboljšimi reprezentancami sveta in ki bo prihodnje leto še drugič zapored nastopila na olimpijskih igrah, se morda zmrdujete. Toda če v isti sezoni spremljate hokejiste Olimpije v ligi EBEL, Sij Acroni Jesenice v alpski hokejski ligi, potem pa še kakšen, morda samo polfinalni in finalni obračun v državnem prvenstvu, morate biti sposobni preklopiti med hokejsko igro različnih navad, hitrosti in kakovosti. Ko pride na vrsto izbrana vrsta z našimi vrhunskimi legionarji iz najmočnejših evropskih lig, se marsikomu milo stori.

Po uvodni vadbi v ledeni dvorani na Bledu je bil selektor na voljo novinarjem in prav nič nisem bil presenečen, ko je iskal oglasni pano s sponzorji Hokejske zveze Slovenije, pred katerim bi se nastavil televizijskim kameram. Profesionalec pač. No, nekdo od odgovornih za tovrstno logistiko je zatajil, zato smo se pogovorili ob ledeni ploskvi. Tudi takšen detajl govori o servisiranju ene najbolj popularnih športnih ekip v Sloveniji in skrbi za podobo nacionalnega moštva, ki ga je kljub izjemnim dosežkom že v osnovi zelo zahtevno uspešno tržiti. V isti sapi moram biti pošten in priznati, da imajo sicer risi glede na gmotne razmere zavidanja vredno podporo HZS. Že kar zgledno, ko to primerjamo z dogajanjem v ne tako oddaljeni preteklosti.

Pri HZS se morajo zaradi ozke baze hokejistov in preskromne hokejske infrastrukture zatekati k improvizaciji in ad hoc ukrepom. Žal so to povsem narobe razumeli in izvajali pred bankrotom Acroni Jesenic in v zadnjih letih delovanja v Olimpiji, ki je postala nekakšna fantomska udeleženka lige EBEL. Železarji iščejo pota stare slave v slabši alpski ligi, medtem ko je državno prvenstvo prepuščeno prav omenjeni ponesrečeni improvizaciji. Temu morajo pri HZS narediti konec in se obrniti h koreninam. Državno prvenstvo morajo spraviti na piedestal spoštovanja, zmaji in železarji morajo odigrati vso sezono za prvenstvene točke. Samo tako bodo rasli tudi manjši klubi in se še kakovostnejše razvijali domači igralci. Da bi morda nekega dne spremljali privlačnejši hokej dveh hitrosti, ki bi ga prepoznali tudi navijači.