To, česar sta se specializirani državni tožilki Nevena Vukčević in Špela Brezigar najbolj bali, se je zgodilo. Ljubljanski višji sodniki naj bi v odmevni kazenski zadevi zoper obtožene umora Satka Zovka – Dina Muzaferovića - Cezarja, Jaka Berganta, Rolanda Cretuja, Osmana Koštića, Vilija Šušnika in Bobana Stojanovića (ta je edini, ki ni obtožen umora, ampak le hranjenja večje količine droge z namenom prodaje) – v celoti dali prav svojemu okrožnemu kolegu Gorazdu Fabjančiču glede izločitve najpomembnejših ali celo odločilnih dokazov. Da so višji sodniki sprejeli to odločitev, so nam včeraj potrdili na ljubljanskem okrožnem sodišču, a ker odločitve še niso prejele vse stranke postopka, nam njene vsebine še niso mogli posredovati.

Ljubljanski okrožni sodnik Gorazd Fabjančič FOTO: Dejan Javornik
Sodnik Fabjančič je s sklepom 13. aprila letos v fazi predobravnavnega naroka odločil, da bi bilo treba goro obremenilnih dokazov izločiti iz spisa, ker so bili zbrani v nasprotju z določili zakona o kazenskem postopku. V tistih prvih dneh po mafijski likvidaciji Zovka (bilo je 29. novembra 2024 ob 00.47 na dovozu k hotelu Four Points by Sheraton Ljubljana Mons) naj bi namreč preiskovalci storili določene napake. Že ob zanikanju krivde Muzaferovića pred sodnikom Fabjančičem 21. avgusta lani je obramba zatrjevala nezakonitost dveh odredb glede tajnega opazovanja moškega, ki naj bi na avto Zovka namestil sledilno napravo GPS. V prvi je navedeno, da se ta oseba giba kot raca, v drugi, izdani istega dne, pa to ni navedeno. Zato je bila obramba prepričana, da gre za različni osebi.
Izločil dokaze v zadevi Balkanski bojevnik
Gorazd Fabjančič je mnogim ostal v spominu že po koncu prvega sojenja v zadevi Balkanski bojevnik leta 2012. Po opravljenih 87 obravnavah je zaradi izločitve dokazov večino obtoženih oprostil krivde. Višji sodniki so sodbo razveljavili in začela se je sodna saga, ki se je končala leta 2023, ko so v tretjem sojenju obtoženi, med drugimi tudi Dragan Tošić, krivdo priznali in bili obsojeni na zaporne kazni.
Sprva so preiskovalci sledili Bergantu, saj so domnevali, da je on na Zovkov avtomobil namestil sledilno napravo. Podatki v njej so jih pripeljali do Muzaferovića. V začetku letošnjega leta pa so ugotovili, da je napravo dejansko namestil Abdulhamid S. »Od prvega dne so vedeli, da Bergant ni ta oseba, ampak so tudi vedeli, da jih bo Bergant pripeljal do mene. Zato so tudi spremljali Jaka Berganta. Policiji je bil cilj samo priti do Muzaferovića in ga zapreti. In to samo zato, ker so jim to naročili iz Bosne. Ker je prišel Avdo Avdić (bosanski novinar, op. a.) na televizijo in je rekel, da je Muzaferović umoril Zovka,« je 21. avgusta lani Muzaferović odgovoril tožilkama.

Satko Zovko je bil umorjen na Brdu novembra 2024. Foto: Dejan Javornik
Opravičljiva zmota na terenu

Tožilki (z leve) Špela Brezigar in Nevena Vukčević sta bili poraženi na višjem sodišču. Foto: Dejan Javornik
Vukčevićeva in Brezigarjeva sta v pritožbi na višje sodišče vztrajali, da je bil prikriti preiskovalni ukrep tajnega opazovanja povsem zakonit. »Odredba je bila izdana zoper določljivo osebo, odredba je bila ustrezno obrazložena in je vsebovala vse zakonsko predpisane sestavine, policija pa pri njenem izvrševanju ni postopala arbitrarno in ni sledila nedoločenemu krogu oseb,« sta poudarili. In še, da so se indici, ki so govorili v prid temu, da policija dejansko opazuje osebo, na katero se glasi odredba, med izvrševanjem ukrepa le še »množili«. Ter da je zaznava preiskovalce na terenu privedla do tega, da se je utemeljeno sklepalo, da gre za Berganta. Tako je šlo v konkretnem primeru po mnenju tožilk kvečjemu za »povsem opravičljivo zmoto preiskovalcev na terenu«, saj sta Bergant in Abdulhamid S. »po konstrukciji enaka in po videzu podobna«, s posnetkov varnostnih kamer na bencinskih servisih pa je tudi razvidno, da se podobno oblačita. V pritožbi sta med drugim še poudarili, da je šlo v konkretnem primeru za izjemno intenziven predkazenski postopek, v katerem je sodelovalo veliko preiskovalcev, kriminalistov in policistov. Vse z namenom, da se storilce umora v čim krajšem možnem času odkrije.

Satko Zovko
Glede na odločitev višjih sodnikov si tako lahko obtoženi najverjetneje obetajo za njih ugoden zaključek sojenja, začenši z odpravo pripora. No, Muzaferović bi lahko bil za rešetkami še nekaj časa, saj je Specializirano državno tožilstvo zoper njega predlagalo pripor že v drugi kazenski zadevi, ki je trenutno še v fazi sodne preiskave. Zaradi domnevne trgovine z drogo ga sicer išče tudi Hrvaška.