Minulo poletje slovenski živini ni prizanašalo. FOTOGRAFIJE: Osebni arhiv
Rok Suhodolnik ima na srečo še nekaj krme iz minulih let.
Dela mu zlepa ne zmanjka. Svoje je dodalo še vreme, ki je zdesetkalo krmo.
Poletje je pred dnevi pomahalo v slovo. So pa ostale posledice, ki jih bomo še lep čas čutili. Letošnja suša je močno prizadela travinje in silažno koruzo. Pri travinju je izpad pridelka večinoma ocenjen na 50–80 odstotkov, lokalno tudi do 100 odstotkov, pri silažni koruzi pa na 50–90 odstotkov, ponekod pridelka ni bilo. »Največ težav imajo kmetije na lažjih, plitvih in prodnatih tleh. Po prvih ocenah kmetijske svetovalne službe je suša prizadela celotno Slovenijo, najbolj kritične pa so razmere v Pomurju, Podravju, na Primorskem ter na Dolenjskem s spodnjim Posavjem. Velika škoda je tudi na Gorenjskem in na posameznih hribovskih območjih, kjer suša običajno ni tako izrazita. Že spomladanska suša je zmanjšala prvo oziroma drugo košnjo, poznejši odkos pa je bil marsikje zelo skromen ali pa ga sploh ni bilo,« je za Slovenske novice povedal Rok Suhodolnik, predsednik Društva rejcev govedi za meso Slovenije. Prav govedorejske kmetije so najbolj prizadete: ostale so brez prihodka, krme, grozi jim še manjšanje čred. Tudi zato bo morala večina rejcev krmo dokupovati.
»Krma je na trgu še dostopna, vendar je ponudba zelo razpršena, precej oglasov pa je brez javno navedene cene. Kmetijsko-gozdarska zbornica je opozorila, da se del bal in silaže prodaja v sosednje države, zato je domače ponudnike pozvala, naj v letošnjih izrednih razmerah prednostno oskrbijo slovenske živinorejce. Še posebno pomembno je, da rejci pri nakupu ne gledajo samo cene bale, temveč tudi njeno težo, vsebnost suhe snovi, hranilno vrednost in zdravstveno neoporečnost. Poceni bala z veliko vode ali slabo kakovostjo je lahko na koncu dražja od kakovostnejše krme,« opozarja sogovornik, ki ga suša ni obšla.
Pri sosedih že trikrat več zakola
Na Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije opozarjajo: »Na terenu že zaznavamo povečan pritisk na živinorejske kmetije, predvsem zaradi velikega izpada krme. Zaradi tega se povečuje ponudba živine na trgu, kar že vpliva na odkupne cene. Poziv kmetom, naj ne sprejemajo paničnih odločitev in naj ne prodajajo osnovne črede, je bistven. Če bi se zaradi trenutnih razmer večje število rejcev odločilo za zmanjšanje ali celo opustitev čred, bi se posledice pokazale z zamikom – najprej z močnim presežkom živine na trgu, nato pa lahko že prihodnje leto s pomanjkanjem govejega mesa. Temu trendu bi sledile odkupne cene, saj bi ob povišani ponudbi cen kratkoročno padle, na dolgi rok pa bi pomanjkanje govedi dvignilo cene govejega mesa. Da je pritisk na trg že velik, kaže ne nazadnje dogajanje v širši regiji. Avstrijske klavnice imajo trenutno približno trikrat več zakola kot običajno, hkrati odkupne cene padajo in trg je zasičen. Zato je zdaj ključno, da se kmetom čim prej zagotovi pomoč pri zagotavljanju krme. Poudariti je treba, da poleg domačih razmer na odkupne cene govejega mesa pomembno vplivajo tudi odkupne cene v sosednjih državah, predvsem v Avstriji, tako da se bo to odrazilo tudi na slovenskih cenah govejega mesa. Rejci naj že zdaj izdelajo krmno bilanco do naslednjega zanesljivega spravila, analizirajo zaloge ter prilagodijo obroke potrebam posameznih skupin živali. Pomembni so pravočasni dogovori za nakup krme, sodelovanje med kmetijami in zmanjševanje izgub pri skladiščenju ter krmljenju. Jesenski krmni dosevki lahko ob ugodnih vremenskih razmerah del primanjkljaja ublažijo, dolgoročno pa sta ključni večja raznovrstnost pridelave krme in oblikovanje varnostnih zalog.«
Na njihovi kmetiji so posledice letošnje suše občutili predvsem pri travinju in silažni koruzi. Pridelek travinja je bil pri posameznih košnjah manjši za okoli 30 odstotkov, poznejši odkosi so bili še slabši, medtem ko je bil pridelek silažne koruze manjši za več kot polovico. Za zimo imajo zaradi zalog iz prejšnjih let in možnosti namakanja dovolj voluminozne krme, vendar bo zaradi slabše kakovosti potrebno več dopolnilnega krmljenja. Opozarja, da so v precej težjem položaju kmetije brez zalog, namakanja in z večino površin na območjih, izpostavljenih suši.
»Nevarnost za črni scenarij, to je zmanjšanje čred, in bog ne daj, opuščanja reje, je zelo realna,« je dodal. »Za vzpostavitev kakovostne plemenske črede so potrebna leta selekcije in dela. Ko kmetija opusti govedorejo, posledice niso samo gospodarske. Z opuščanjem pašne živinoreje se začnejo zaraščati travniki, pašniki in težje dostopna območja, izgubljamo domačo pridelavo hrane, delovna mesta ter poseljenost podeželja,« opozarja Suhodolnik, ki pričakuje hitro reakcijo države.
V najtežjem položaju so kmetije brez zalog, namakanja in z večino površin na območjih, izpostavljenih suši.
»Najprej je treba čim hitreje zaključiti ocenjevanje škode in zagotoviti, da bo pomoč prišla do prizadetih kmetij pravočasno. Agencija in ministrstvo imata na razpolago ogromno mehanizmov za nadzor kmetijskih gospodarstev in naših površin,« je dejal in predlagal predvsem neposredno finančno pomoč najbolj prizadetim kmetijam, razbremenitev goriva za kmetijske stroje, predčasno izplačilo neposrednih plačil ter začasne prilagoditve zahtev kmetijske politike zaradi suše.
Nevarnost za črni scenarij, to je zmanjšanje čred, in bog ne daj, opuščanja reje, je zelo realna.
Pomembni so tudi strokovna pomoč pri krmljenju, ukrepi za preprečevanje zmanjševanja čred ter uravnotežen odstrel velikih zveri. Dolgoročno pa Suhodolnik izpostavlja hitrejšo gradnjo vodnih zadrževalnikov in namakalnih sistemov, boljše zadrževanje vode v tleh, prilagajanje krmnih rastlin, ustvarjanje zalog krme ter enostavnejše pridobivanje dovoljenj za skladišča in drugih kmetijskih objektov. »Kmetom mora biti dovoljeno posekati gozd in ga spremeniti v pašne in obdelovalne površine, če teren to omogoča. Država mora razumeti, da pomoč živinorejcem ni samo pomoč posameznim kmetijam. Gre za ohranjanje domače pridelave hrane, obdelane kulturne krajine in življenja na podeželju. Če zaradi ene ali več zaporednih suš izgubimo plemenske črede in aktivne živinorejske kmetije, jih pozneje ne bomo mogli več nadomestiti ...«
50-90 odstotkov manj pridelka je pri travinju in silažni koruzi.
Copyright © Slovenske novice 2025. Vse pravice pridržane.
