Hudi časi za naše semenarstvo, na Ptuju velikanska škoda na semenskih posevkih (FOTO)

Vreme ne izbira. Toča in neurje sta v zadnjem času že dvakrat udarila po Infrastrukturnem centru Ptuj, ki deluje pod okriljem Kmetijskega inštituta Slovenije in je slovenski center za semenarstvo. »Letošnja pridelava semenskih posevkov je resno ogrožena, predvsem pridelava posevkov, ki so bili zunaj na prostem. Toča jih je močno prizadela, rastline pa se težko obnavljajo. Še posebno občutljiv je fižol, ki je bil v fazi mladostnega razvoja, ko ga je toča najbolj poškodovala. Prizadeti so tudi drugi posevki: buče, solata, čebula, pa tudi semenski posevki, ki jih imamo tukajle na polju,« nam je povedal Darko Vernik, vodja infrastrukturnega centra, kjer uspevajo posevki poljščin, krmnih rastlin in vrtnin.

Najhuje pa je, da je toča tedaj najbolj prizadela prav slovenske avtohtone sorte. Pridelek semena je bil tako skoraj uničen. Med najbolj prizadetimi kulturami so bile tudi slovenske sorte česna. »Pri semenski pridelavi bi škodo ocenil na približno 80 do 100 odstotkov. Imeli smo tudi semenske posevke korenčka, kolerabe in repe, ki jih je toča docela uničila. Ti posevki so bili že v fazi pred dozorevanjem semena. Poskušali smo pobrati tisto, kar je bilo še mogoče, a tega je bilo le za približno 10 odstotkov normalnega pridelka,« je ocenil sogovornik.

Darko Vernik, vodja infrastrukturnega centra, se boji za slovensko samooskrbnost. FOTO: Tadej Regent

Dela jim zato niti približno ni zmanjkalo. »Nekaj smo poskušali rešiti. Rastline smo regenerirali z uporabo rastlinskih regulatorjev, stimulatorjev rasti in pripravkov iz alg. Ponekod smo bili nekoliko bolj uspešni, drugje manj. Nekatere rastline so si po videzu že nekoliko opomogle, predvsem buče in solata, fižol pa je ostal zelo prizadet,« je nadaljeval Vernik.

Kot da vse to še ni bilo dovolj, so katastrofalni toči sledile še izjemno visoke temperature, 36, 37 stopinj Celzija in celo več. Izpostavljenost soncu je še dodatno slabo vplivala na razvoj že tako poškodovanih rastlin. Ob tem je pomembno, da tudi lanska pridelava semena ni bila dobra, saj so bile rastline prizadete zaradi suše in vročine. Ker jih domala vsako leto nekaj prizadene, starih zalog semena nimajo več veliko.

Obdržati sorto pri življenju

»Semenska pridelava v Sloveniji je namreč zelo majhna in se v zadnjih letih le še zmanjšuje. Večjih zalog lokalnih sort ni. Nekaj rezerv imamo, predvsem za to, da sort ne izgubimo, a to še zdaleč niso količine, ki bi jih lahko ponudili na trg. Gre predvsem za to, da sorto obdržimo pri življenju in jo nato razmnožimo v zaščitenih prostorih, kot so mrežniki in rastlinjaki. V zaščitenih prostorih je pridelava manj odvisna od vremena. Lažje jo nadzorujemo, tudi z namakanjem. Res pa je, da gre za manjše površine in potem manjše količine semena. To je predvsem osnova, iz katere lahko pozneje znova širimo pridelavo na prostem, kjer bi bila mogoča tudi tržna pridelava semena,« je razmere opisoval Vernik.

Pridelava semena čebule in zelja v mrežniku FOTO: Kis

»Nič, delali bomo naprej, predvsem zato, da sorte obdržimo pri življenju. Za setev na prostem ne smemo porabiti vsega semena posamezne sorte. Pridelavo semena bomo po zmožnostih prenesli v zaščitene prostore, kjer ga bomo skušali razmnožiti do nekaj kilogramov. Ko bo semena dovolj, bomo šli znova na proste površine,« je poudaril.

Še dobro, da ima Kmetijski inštitut Slovenije več kooperantov. »To je zelo pomembno. Če je pridelava razpršena, niso vse lokacije prizadete. Imamo nekaj kooperantov, pri katerih posevki niso bili poškodovani. Razpršena pridelava je bistveno bolj varna,« je poudaril Vernik, ki se trudi najti čim več dobrih pridelovalcev, ki že imajo nekaj znanja, in ki bi jih potem usposobili za semensko pridelavo.

Česen sorte ptujski spomladanski si še lep čas ne bo opomogel. FOTO: Kis

Kako naprej?

»Dokler svetovna trgovina deluje, hrane in semen ne bo zmanjkalo. Del tega je možno vselej dobiti iz tujine. A težava tiči v samooskrbi. V kriznih razmerah, v primeru vojne ali katastrofe, vsaka država najprej poskrbi zase, viške, če so na razpolago, pa proda naprej, seveda po primerno višji ceni. Zato je domača pridelava semena izjemno pomembna. Če želimo lokalne sorte kmetijskih rastlin obdržati še za prihodnje rodove, moramo vlagati tudi v to. Te sorte so znane predvsem po kakovosti, ne toliko po količini pridelka. Povezane so z našo tradicijo, kulturo in prehranskimi navadami. Zato bi potrebovali več pokritih oziroma zaščitenih površin, kjer bi bila pridelava v Sloveniji bolj zanesljiva,« je sklenil Darko Vernik ter opozoril na pomen ohranjanja avtohtonih sort.

V okviru Kmetijskega inštituta Slovenije deluje sicer tudi Infrastrukturni center v Jabljah blizu Trzina, le da se tam osredotočajo na poljščine in krmne rastline.