
Galerija

V Postojni se je po seji občinskega sveta razplamtel pravi vihar. Svetniki so pred dnevi potrdili skoraj 14-odstotno podražitev cen Vrtca Postojna in Prestranek in to že drugič letos. Med starši je završalo, eden najbolj odmevnih odzivov pa prihaja od mamice: »Iskreno bi se rada zahvalila Občinskemu svetu Občine Postojna za dvig cen vrtca. Hvala za dodatno motivacijo, da mladi raje ne rojevamo več in da se čim prej odselimo iz Postojne, saj služb itak ni, vsak dan pa se vozimo 70 kilometrov v službo, da lahko potem še preplačujemo vrtec.« Cene so se v zadnjem letu sicer v vseh mestnih občinah dvignile, vse občine pa kot glavni razlog za to navajajo prenovo plačnega sistema v javnem sektorju. Ponekod so se dvignile celo večkrat.
Prva podražitev je bila sprejeta spomladi, zdaj pa je sledil še nov skok. Po spremembi polna cena za prvo starostno obdobje po navedbah iz gradiv dosega okoli 800 evrov, kar je za marsikatero družino zlasti ob drugih stroških skoraj nevzdržno. Ni čudno, da se o tem govori na vsakem koraku, od vrtčevskih garderob do spletnih skupin, kjer starši primerjajo položnice in računajo, kaj sploh še zmorejo. Vrtcu Postojna ne očitajo, da bi »kar tako« dvignil cene. V uradnem gradivu so nanizali razloge, ki naj bi pritiskali na ekonomsko ceno programov.
Med glavnimi izpostavljajo rast stroškov dela, saj se plače v javnem sektorju po napovedih postopno zvišujejo (1. oktober 2025, 1. junij 2026 in 1. december 2026). Dodatno breme predstavlja tudi zimski regres za leto 2025: 639 evrov na zaposlenega, vrtec pa ima 121 zaposlenih, kar nanese več kot 77 tisoč evrov izplačil. S 1. julijem 2025 je začel veljati še nov 1-odstotni prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki ga delodajalci plačujejo za vse zaposlene. Na papirju zveni kot računovodski izračun, v praksi pa to za starše pomeni preprosto: višji račun na koncu meseca.
Po glasovanju se je oglasila tudi lokalna SDS Postojna z Zvonkom Černačem, ki je podražitvi nasprotovala. V zapisu na družbenih omrežjih so dvig pripisali vplivu državne plačne reforme, izplačilom božičnic, novemu prispevku in tudi padcu števila otrok, ob tem pa dodali politično oceno, da bi ob drugačni davčni in družinski politiki podražitev morda ne bilo. Staršev to ne pomiri. Mnogi imajo občutek, da jih sistem stiska z vseh strani, zato na spletu letijo primerjave in komentarji: »Dom starejših bo zdaj največ cca 800 evrov za cel mesec, 24 ur na dan. Vrtec pa 680 za 22 dni po 8 ur, pa še plenice in robčke prinesejo starši.« Drugi se sprašujejo, zakaj mora biti cena tako različna glede na plačo, če je storitev enaka, tretji pa že omenjajo možnost pobude za občinski referendum.
Postojna pri tem ni osamljen primer. Vrtci po Sloveniji v letu 2025 poročajo o podobnih pritiskih in ponekod se pripravljajo novi dvigi. Tako naj bi na Ravnah na Koroškem svetniki o cenah odločali na seji 10. decembra 2025; če bodo potrdili predlog, bi s 1. januarjem 2026 začele veljati višje cene: I. starostno obdobje 667 evrov (dvig 9,09 %), II. starostno obdobje 531 evrov in kombinirani oddelek 568 evrov.
Starši pa medtem primerjajo še druge občine. Med najdražjimi je tudi Vrhnika, kjer se polna cena za prvo starostno obdobje giba tudi blizu 800 evrov, v zadnjem letu pa so položnice za vrtec podražile že tretjič. Nekateri starši tako že primerjajo cene z zasebnimi vrtci in ocenjujejo, da je ponekod zasebni celo cenejši od javnega.
Za konec pa velja dodati še pomembno pojasnilo, ki v razgreti razpravi pogosto uide: občine vrtce praviloma tudi subvencionirajo, zato polno ekonomsko ceno programa v praksi plačuje le majhen delež staršev. Večino bremena tako občutijo tisti, ki so redno zaposleni in se znajdejo v tako imenovani »zlati sredini« – zaslužijo preveč, da bi bili upravičeni do večjih olajšav, hkrati pa premalo, da bi jim višje položnice ne predstavljale resne težave. Ob tem starši opozarjajo še na neenakosti v sistemu: del samozaposlenih lahko zaradi načina prikazovanja prihodkov in stroškov pade v nižje dohodkovne razrede, kar pomeni tudi bistveno nižje plačilo vrtca, v posameznih primerih celo le okoli desetino polne cene. In tako se vsakič znova tudi v Postojni krepi občutek, da ob podražitvah največji del računa na koncu vendarle pristane prav na ramenih redno zaposlenih družin, ki držijo sistem pokonci.
Ste tudi vi opazili kaj zanimivega? Pošljite nam fotografijo ali videoposnetek.