NOVI ZAKON

Imate nelegalno gradnjo? Obetajo se novosti, ki jih morate poznati

Do konca avgusta imate čas podati morebitne pripombe na osnutek zakona

Bistvena novost predloga GZ-1 je, da plačilo komunalnega prispevka ne bo več pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.   FOTO: Uroš Hočevar

T. V.

3. 8. 2020 | 15:24

3. 8. 2020 | 15:36

5:24

A+A-

Ministrstvo za okolje prostor (MOP) je v javno obravnavo poslalo osnutek novega gradbenega zakona (GZ-1), ki naj bi omogočil hitrejše in učinkovitejše izvajanje postopkov v zvezi z gradnjo pri enakem zagotavljanju varovanja javnih interesov ter pravne varnosti vseh udeležencev pri graditvi.

V primerjavi s prejšnjim zakonom ki je v veljavo stopil junija 2018, uvaja nekatere spremembe:
Ključne spremembe:
– uvedba »manjše rekonstrukcije« s ciljem, da se olajša gradnja dvigal pri obstoječih stavbah, in drugih manjših posegov v objekte;
– da se omogočijo hitri odzivi gospodarstva na trenutne trende na trgu, se med začasne objekte dodajajo tudi začasna skladišča;
– poudarjen je prehod na elektronsko poslovanje in komuniciranje z udeleženci pri graditvi;
– jasno opredeljuje, za katere gradnje je treba pridobiti gradbeno dovoljenje, prijaviti začetek gradnje ali pridobiti uporabno dovoljenje;
– ponovno se omogoča možnost, da investitor na lastno odgovornost lahko začne gradnjo tudi že po dokončnosti gradbenega dovoljenja;
– na novo se določa pristojnost MOP tudi za izdajo gradbenih dovoljenj za objekte, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo spodbujanje investicij, kot strateško investicijo določi slovenska vlada;
– izboljšuje se problem izbire vodje projekta, in podrobneje ureja naloge investitorja, izvajalca in vodje del;
– uvaja se pregled dokumentacije za izvedbo, kadar so uporabljene »nestandardne« metode projektiranja;

Zakon uvaja nekatere novosti pri legalizaciji objektov. FOTO: Jože Suhadolnik

- z namenom hitrejšega in učinkovitejšega pridobivanja gradbenih dovoljenj so predlagane rešitve za pridobivanje projektnih pogojev, mnenj in postopka pred upravnim organom;
– rešitve iz interventnih zakonov, sprejetih v času epidemije, se prenašajo v redno zakonodajo;
– natančneje je urejen postopek integralnega dovoljenja in prevlade javne koristi;
– prijava začetka gradnje se bolje prilagaja vrsti gradnje;
– plačilo komunalnega prispevka se iz časa pridobitve gradbenega dovoljenja seli v čas pred prijavo začetka gradnje;
– poenostavlja se dokumentacija za pridobitev uporabnega dovoljenja za enostanovanjske stavbe;
– s spremembami se odpravljajo ovire pri legalizaciji objektov;
– za enostanovanjske stavbe, legalno zgrajene pred 2018., se uvaja fikcija obstoja uporabnega dovoljenja, za druge stavbe pa enostavnejši postopek.

Ohranjajo in deloma dopolnjujejo se določbe, ki se nanašajo na legalizacijo, in sicer tako, da se omogoči legalizacija tudi za dele objekta. Hkrati je jasno določeno, da mora biti nelegalen objekt dokončan, da je mogoče izdati odločbo o legalizaciji, ki se šteje za uporabno dovoljenje.

Omogoča se lažje pridobivanje dovoljenja za objekt daljšega obstoja (za objekte, ki so bili zgrajeni pred 1. 1. 1998 v skladu z gradbenim dovoljenjem) in vzpostavlja pravna fikcija izdanega uporabnega dovoljenja za vse enostanovanjske stavbe, ki so bile zgrajene v skladu z gradbenim dovoljenjem pred 1. 6. 2018 in so ustrezno evidentirane.

Na novo predlog zakona ureja postopek v zvezi z odlogom izvršbe, s katerim se sledi odločbi ustavnega sodišča, v kateri je ugotovilo neustavnost in nezakonitost določb 152. in 156. člena zakona o graditvi objektov. Ugotovilo je neustavnost v poseg v pravico do spoštovanja doma.

Spremembe vsebujejo določbe, po katerih bo pred odstranitvijo nelegalnega objekta, ki posamezniku predstavlja dom, omogočeno, da pristojno sodišče presodi sorazmernost posega v pravico do spoštovanja doma. Šele če bo sodišče ugotovilo, da ne gre za dom, bo lahko pristojni inšpektor opravil izvršbo (odstranitev nelegalnega objekta), v nasprotnem primeru pa bo za pet let odložil izvršitev inšpekcijskega ukrepa (odstranitev objekta).

Omogoči se tudi odlog izvršbe v primeru javnega interesa zaradi neposredne nevarnosti za življenje in zdravje ljudi, če bi se zaradi inšpekcijskega ukrepa dejavnost v nelegalnem objektu prenehala opravljati ali bi objekt prenehal obratovati. Javni interes ugotovi vlada na predlog ministra, v katerega delovno področje spada objekt po namenu.

Pripombe in predloge na osnutek lahko posredujete do 31. avgusta na naslov gp.mop@gov.si ali na naslov: Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 48, 1000 Ljubljana.