IMB Ekonomske fakultete med najboljšimi na svetu: imamo odgovor, zakaj je tako uspešen

Mednarodni magistrski program IMB Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani se je letos znova uvrstil med najboljše poslovne izobraževalne programe na svetu. Na lestvici Masters in Management 2026, ki jo objavlja ugledni časnik Financial Times, je zasedel 29. mesto med stotimi najboljšimi programi. To je za 15 mest boljša uvrstitev kot lani in obenem najboljši rezultat v zgodovini programa. Napredek je še izrazitejši, če pogledamo daljše obdobje. Program IMB – Master Programme in Business and Organisation je v zadnjih dveh letih napredoval za kar 41 mest. Na lestvici Financial Times je prisoten že devet let, prvič pa je bil uvrščen leta 2018. Ljubljanska Ekonomska fakulteta je ob tem edina iz širše jugovzhodne Evrope, katere program je uvrščen na to lestvico.

Visoka uvrstitev je še posebej zanimiva zaradi rezultatov na posameznih področjih. Program je namreč dosegel četrto mesto po merilu razmerja med ceno in kakovostjo študija ter prav tako četrto mesto po merilu kariernega napredka diplomantov. Po podatkih fakultete se kar 94 odstotkov diplomantov zaposli v treh mesecih po koncu študija. Dekan Ekonomske fakultete Tomaž Turk je letošnjo uvrstitev označil za enega najvidnejših mednarodnih dosežkov fakultete. Kaj po njegovem oziroma po mnenju fakultete stoji za uspehom programa, koliko stane študij, koliko študentov ga obiskuje in iz katerih držav prihajajo ter kakšni so pogoji za vpis, smo vprašali Ekonomsko fakulteto. 

Na fakulteti poudarjajo, da letošnja uvrstitev ni zgolj posledica dobrih rezultatov na lestvici, temveč odraža način dela, ki ga na programu razvijajo že več desetletij. »Letošnji rezultat programa IMB je presegel pričakovanja in je pomembno priznanje kakovosti ter ambicioznosti, ki zaznamujeta program že več kot tri desetletja. Ta dosežek ni le uvrstitev na globalni lestvici, temveč odraz tega, da povezuje nadarjene in ambiciozne študentke in študente, domače ter mednarodno priznane profesorje in močno mrežo strokovnjakov ter alumnov - in tako ustvarja okolje, v katerem se prepletajo znanje, različne perspektive in mednarodne izkušnje,« poudarjajo. Pomemben del uspeha je po pojasnilih fakultete tudi način študija, pri katerem teorijo povezujejo s praktičnimi izkušnjami in sodelovanjem s podjetji. »Pomembna razlikovalna prednost programa je povezava teorije s prakso: stiki z domačimi in tujimi podjetji, dolgoročni dogovori o sodelovanju s podjetji in podpora študentom pri njihovem kariernem razvoju. Ker smer predhodne izobrazbe ni pogoj za vpis na študij, se študenti na programu veliko učijo tudi drug od drugega, predvsem pa krepijo veščine timskega dela in sodelovanja. Okoli tretjina študentov je tujcev, zato študenti pridobijo tudi pomembne medkulturne kompetence,« poudarjajo na fakulteti.

Prav povezava med načinom študija in kariernimi možnostmi se odraža tudi v rezultatih, ki jih program dosega na lestvici Financial Times. »Lestvica Financial Times vključuje različne kazalnike in med njimi je IMB dosegel posebej izjemne rezultate na področju kariernih izidov: 4. mesto po merilu »Value for Money« (razmerje med stroški in vrednostjo študija) in 4. mesto po merilu kariernega napredka. Kar 94 odstotkov diplomantov se zaposli v treh mesecih po zaključku študija. Prav tako je IMB program prepoznan tudi po karierni podpori diplomantom ter povezanosti in podpori mreže IMB alumnov.«

Fakulteta ob tem poudarja, da za rezultati ne stoji le program kot tak, temveč širša skupnost, ki jo sestavljajo študenti, diplomanti, profesorji, zaposleni in podjetja. »Za tem rezultatom stoji celotna skupnost IMB - študenti in diplomanti, domači in mednarodni profesorji, sodelavci UL EF, ki zagotavljajo organizacijsko podporo, ter številna slovenska in mednarodna podjetja, ki s svojimi projekti poskrbijo, da študenti znanje pridobivajo na reševanju realnih problemov.«

Za celoten program 9400 evrov

Program je poleg rezultatov na mednarodni lestvici zanimiv tudi z vidika stroškov. Šolnina je za tuje študente iz držav zunaj Evropske unije v primerjavi s podobnimi programi v tujini razmeroma ugodna, poudarjajo. »Šolnina za tuje študente iz držav zunaj EU trenutno znaša 4.700 evrov na leto oziroma 9.400 evrov za celoten program, kar je v primerjavi z drugimi podobnimi študijskimi programi v tujini izredno ugodno. Na leto vpišemo do 40 študentov. Za vpis v 1. letnik v študijskem letu 2026/2027 se je zanimalo okrog 140 kandidatov.«

V Ljubljano prihajajo študenti s celega sveta 

Na vprašanje, koliko študentov je trenutno vpisanih in kolikšen delež predstavljajo tujci, odgovarjajo, da ima program izrazito mednarodno sestavo. V obeh letnikih je pomemben delež tujih študentov, ki prihajajo iz različnih evropskih in drugih držav. »V 1. letnik študija (2025/2026) je vpisanih 42 študentov, od tega 31 odstotkov tujcev. Prihajajo iz Bosne in Hercegovine, Češke, Črne gore, Hrvaške, Indonezije, Italije, Nemčije, Poljske, Rusije, Severne Makedonije, Srbije in Ukrajine. V 2. letnik študija (2025/2026) je vpisanih 36 študentov, od tega 44 odstotkov tujcev. Prihajajo iz Argentine, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Kitajske, Nemčije, Poljske, Rusije, Severne Makedonije, Slovaške, Srbije, Ugande ter Mehike.«

Za vpis potrebna diploma prve stopnje

Program je namenjen kandidatom z zaključeno prvo stopnjo študija, pri čemer predhodna smer izobrazbe ni pogoj za vpis. Študij poteka v angleščini, od študentov pa se pričakuje tudi prisotnost na predavanjih in bivanje v Sloveniji. »Kandidati morajo imeti diplomo prve stopnje (bachelor’s degree) z najmanj 180 kreditnimi točkami ECTS. Dodatnih sprejemnih izpitov ni. Ker študij poteka v angleškem jeziku, je dobro znanje angleščine nujno. Študenti morajo med študijem vsaj eno leto prebivati v Sloveniji - prisotnost na predavanjih je obvezna.«

Približno tretjina diplomantov odide v tujino

Med vprašanji, ki se zastavljajo ob vse večji mednarodni prepoznavnosti programa, je tudi, kaj se z njegovimi diplomanti zgodi po končanem študiju. »Podatki se med generacijami razlikujejo. Zanimanje za odhod v tujino iz leta v leto narašča, dejansko pa jih odide približno ena tretjina. Poti v tujino se jim odprejo prek študentskih izmenjav Erasmus+, študija dvojne diplome, strokovne prakse ali zaposlitve.«