In vino caritas*

V petek sem pred frizerajem, kamor sem nesel oskubst glavo, imel ravno še toliko časa, da sem zavil na loto in v novi smetnjak odvrgel par evrov. Med po(d)pisovanjem listka – xxxxx + xx – uleti v trafiko lokalec in navrže prodajalki sreče, češ da so policaji Janeza na kolesu kaznovali z 900 evri. Khhh, khhh, he he, ho hoo sem še slišal v privoščljivi slovenščini za hrbtom, potem pa je kurirski glas izginil.

Težko si predstavljam, kaj je zagrešil kolesar, ampak ziher je moral biti pod gasom, poleg tega je vozil – oziroma je bicikel vozil njega – v napačno smer in še Ljubljančane je najbrž zbijal kot kegle. Vsaj. Mislim, 900 evrov ni hec. Če špekuliram še naprej: domnevam, da nesrečni model nima cvenka za stran metanje (le za deci rdečega se zmeraj najde), zato si bo morda zaželel kazen celo odsedeti. En dan v slovenskem zaporu stane cirka 90 evrov. Se pravi, da bi lahko namesto plačila kazni preživel v arestu 10 dni?

Na drugem, ravnem koncu Slovenije so kak dan prej tipa, ki je novembra tako zaštihal svojo partnerico v hrbet, da bi skoraj umrla, obsodili na 365 dni zapora. In še zdravljenje mu bomo plačali za rešetkami. Tega, ki bo v zaporu dočakal abrahama, je pred hujšo kaznijo rešilo zgolj in samo dejstvo, da je bil med dejanjem naklan kot čep. Pol litra žganja pa šest litrov vina, se je hitel hvaliti pred sodnikom. Zanimivo, količine popitega se je spomnil, drugega nič. No, še predobro je vedel, zakaj. V pravnem sistemu naše ljube Slovenije, kjer celo v himni opevamo pitje vina, je namreč še vedno olajševalna okoliščina, da je storilec kaznivega dejanja pod vplivom alkohola.

Medtem ko so maligani najhujši sovražniki prometnega prekrškarja, je alkohol v krvi največji zaveznik krvnega delikta. Sporočilo, ki ga zlikovcem pošiljajo sodbe v imenu ljudstva, je torej naslednje: vi ga kar še naprej lomite, pretepajte, pobijajte. Le prej se ga dobro nalijte.

* V vinu je dobrota