Infektologinja Logar opozarja na virus, pri katerem ima bolnik občutek, kot da mu »lomi kosti«: tako prepoznamo okužbo

Toplejše podnebje spreminja tudi zdravstvena tveganja v Evropi. Z višjimi temperaturami se širijo vrste komarjev, ki lahko prenašajo viruse, nekoč značilne predvsem za tropske kraje. Infektologinja Mateja Logar je v Odmevih opozorila, da se lahko v prihodnjih letih tudi virus denga razširi zunaj svojih klasičnih območij. V bližini slovenske meje pri Trstu so v zadnjih dneh potrdili nove okužbe z virusom denga, ki ga prenašajo komarji. Primeri tropskih bolezni pa niso več omejeni le na oddaljene dele sveta. S segrevanjem podnebja se spreminjajo tudi območja, kjer lahko preživijo in se razmnožujejo komarji, z njimi pa se širijo tudi bolezni, ki jih prenašajo.

»Virus denga je načeloma prisoten v toplejših krajih. Ampak s spremembo temperatur se komarji širijo naprej, s tem pa tudi virusi, ki jih komarji prenašajo,« je v Odmevih pojasnila infektologinja Mateja Logar. Denga lahko povzroči zelo hudo vročinsko bolezen, ki jo spremljajo izrazite bolečine v mišicah, sklepih in kosteh. V angleščini je bolezen znana tudi pod izrazom bone-breaking fever, torej vročica, pri kateri imajo bolniki občutek, kot da jim »lomi kosti«.

Komarji lahko prenašajo virus denga, ki se zaradi višjih temperatur širi tudi zunaj območij, kjer je bil nekoč značilen. FOTO: Nataba Getty Images

Kako vemo, da smo zboleli za dengo?

Ker se simptomi na prvi pogled lahko prekrivajo z drugimi virusnimi okužbami, je Logarjeva pojasnila, kateri znaki so za dengo še posebej značilni. »Za covid ni značilna tako zelo visoka vročina, pri dengi je vročina več kot 40 stopinj. Ob tem so hude bolečine, lahko tudi slabost. Bolniki imajo zelo pogosto izpuščaje po telesu, čisto nesrbeče, ampak res po celotnem telesu,« je povedala.

Dodala je, da je izpuščaj lahko precej nežen in ga je na temnejši ali zagoreli koži težje opaziti. »V krvni sliki najdemo znižano število trombocitov, lahko tudi levkocitov. Bolezen potrdimo z mikrobiološkimi preiskavami, lahko določimo protitelesa ali s PCR-jem potrdimo prisotnost,« je pojasnila.

Pri zdravljenju se za zniževanje temperature in lajšanje bolečin uporablja predvsem paracetamol. Nesteroidnim antirevmatikom se zdravniki izogibajo, saj lahko bolezen prizadene trombocite in s tem vpliva na strjevanje krvi.

Posebej nevarna je lahko ponovna okužba. »Bolezen je zelo problematična, ko se drugič okužimo. Takrat lahko sledi hud potek s šokom in krvavitvami. Predvsem pri otrocih je ta bolezen lahko tudi smrtna,« je opozorila infektologinja.

Logarjeva je opozorila, da je denga lahko posebej nevarna za otroke, pri katerih je na tropskih območjih smrtnost še vedno visoka. Dodala je, da razvijajo cepiva, namenjena predvsem lokalnemu prebivalstvu na ogroženih območjih, zaradi širjenja komarjev in višjih temperatur pa obstaja možnost, da se bo virus v prihodnjih letih pojavljal tudi zunaj območij, kjer je bil doslej običajno prisoten.

Blood sample positive with dengue virus FOTO: Jarun011 Getty Images

Ne gre samo za dengo

Denga pa ni edina bolezen, ki jo zaradi širjenja komarjev vse pogosteje zaznavajo v Evropi in naši širši okolici. Letos je več primerov okužb z virusom Zahodnega Nila, ponekod so poročali tudi o smrtnih primerih. Virus Zahodnega Nila se pojavlja tudi v Sloveniji. »Virus Zahodnega Nila je občasno prisoten tudi v Sloveniji pri bolnikih. Vsekakor je prisoten pri pticah,« je povedala Logarjeva.

Pomembno zdravstveno tveganje ostaja tudi malarija. Letos so v Sloveniji zaznali rekordno število bolnikov z malarijo, predvsem med potniki, ki so se vračali z območij, kjer je bolezen razširjena, med drugim z Zanzibarja. Logarjeva je ob tem opozorila tudi na pomen preventive in zaščite pred malarijo pri potovanjih na ogrožena območja. »Zdi se mi predvsem tragično, da v razvitem svetu ljudje umirajo zaradi malarije,« je dejala.