Inflacija avgusta poskočila, to so glavni krivci

Medletna inflacija je avgusta po podatkih statističnega urada avgusta pospešila na tri odstotke, potem ko je bila julija pri 2,9 odstotka. Spodbujale so jo predvsem višje cene v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in druga goriva. V primerjavi z julijem so bile cene življenjskih potrebščin višje za 0,1 odstotka. Storitve so se v enem letu podražile v povprečju za 4,3 odstotka in blago za 2,3 odstotka. Blago dnevne porabe je bilo po podatkih statistikov dražje za 3,6 odstotka in poltrajno blago za 0,3 odstotka, cene trajnega blaga pa so upadle za en odstotek.

Največ, eno odstotno točko, so k inflaciji prispevale podražitve v skupini stanovanja, voda, električna energija, plin in druga goriva (za 8,1 odstotka). Z 0,7 odstotne točke so sledile višje cene v skupini prevoz (za 4,7 odstotka) ter z 0,5 odstotne točke podražitve v skupini rekreacija, šport in kultura (za 5,3 odstotka). K mesečni inflaciji je medtem 0,2 odstotne točke prispevalo dražje delovanje osebnih prevoznih sredstev (za 2,3 odstotka) in prav toliko tudi preostale avgustovske podražitve. Še 0,1 odstotne točke so dodali dražji električna energija, plin in druga goriva (za 1,5 odstotka).

FOTO: Jože Suhadolnik

Po drugi strani so inflacijo s po 0,1 odstotne točke ublažile nižje cene obutve (za 5,7 odstotka), oblačil (za 2,2 odstotka), počitniških paketov (za 1,1 odstotka) in hrane (za 0,4 odstotka). Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila avgusta 3,4-odstotna (pred enim letom triodstotna). Mesečna rast cen je znašala 0,3 odstotka. Cene storitev so bile na letni ravni v povprečju višje za 4,3 odstotka in cene blaga za 2,7 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 4,3 odstotka in poltrajno blago za 0,5 odstotka, medtem ko se je trajno pocenilo za 1,1 odstotka, so še sporočili s statističnega urada.

Letna stopnja inflacije, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila julija v članicah ekonomske in monetarne unije 2,9-odstotna (mesec prej 2,8-odstotna) in v članicah EU triodstotna (mesec prej 2,9-odstotna). Najnižja je bila na Švedskem (0,3-odstotna), najvišja pa v Romuniji (8,2-odstotna). V Sloveniji je znašala tri odstotke.