Interese Slovenije postaviti pred osebne ali strankarske

LJUBLJANA – »V bližnji prihodnosti se bodo v Sloveniji pojavljale različne skušnjave, tudi po tem, da bi z željo po iskanju navidezno učinkovitih bližnjic slabili vezi z evropsko idejo,« so danes zapisali v praznični poslanici Zbora za republiko, ki mu predseduje Lovro Šturm. Naj spomnimo, da je pred njim to funkcijo opravljal novi predsednik parlamenta Gregor Virant, še prej pa Peter Jambrek.

Poziv vsem politikom

Zbor za republiko v poslanici poziva »vse politike, naj se zavedajo odgovornosti do vseh prebivalk in prebivalcev te države in zato:
– naj ostanejo zavezani naši slovenski in evropski domovini,
– naj razvoja ne utemeljujejo na brezglavem zadolževanju, ampak na znanju, odprtem tekmovanju in svobodni izbiri potrošnikov,
– naj se zavedajo, da so oblast dobili, ker jih je za to pooblastilo ljudstvo za omejen čas. Zato se morajo do te oblasti vesti kot odgovorni skrbniki in ne kot lastniki.«

Prelom za ohranitev suverenosti

V Zboru za republiko so prepričani, da mora Slovenija zavreči stare obrazce delovanja, in sicer »prelomiti z vsemi oblikami gospodarskih, političnih, medijskih, civilnodružbenih in miselnih monopolov, prelomiti z dvojnimi standardi in dvojno moralo, prelomiti z oviranjem in celo preganjanjem tistih, ki na napake opozarjajo namesto tistih, ki jih povzročajo in prelomiti z nepreglednostjo, prelomiti z razklanostjo, ki hromi državo in je usodna ovira na poti k demokraciji in razvoju«.

To smo dolžni storiti, da ne bi ostali brez suverenosti in državnosti, ki smo jo pred 21 leti izbrali na plebiscitu: da ne bi te državnosti trajno ugrabili lobiji in skupine iz ozadja, ki v državi vidijo le plen za lastno korist, in da ne bi začeli naše usode zaradi pomanjkljive sposobnosti domačih oblasti krojiti neposredno iz EU in mednarodnih finančnih inštitucij.

Turbulentni časi

»Slovenska državnost, evropskost, svobodna demokratična družba in blaginja niso nekaj samoumevnega. Nikoli niso izbojevane enkrat za vselej, temveč moramo zavezanost tem vrednotam nenehno aktivno potrjevati in utrjevati,« sporočajo iz Zbora za republiko. Ocenjujejo, da živimo v izjemno turbulentnih časih, ki bodo zapisani v zgodovinske učbenike. Pred velikimi preizkušnjami sta po njihovem mnenju dva temeljna kamna sodobne Evrope: demokracija in blaginja.

»Po desetletjih gospodarske rasti, ki ga je poganjalo konkurenčno gospodarstvo, ki je temeljilo na znanju, meritokraciji, poštenemu tekmovanju in odprtosti, se zdi, da je evropska blaginja ogrožena. Do tega ni prišlo zaradi vzpona novih središč svetovnega gospodarstva, ampak zaradi lastnih napak,« ugotavljajo.

Politično vrenje

V času gospodarske negotovosti je skozi celotno zgodovino prihajalo do sprememb v političnih okoljih. Tudi danes lahko v Evropi in svetu opazimo politično vrenje, sporočajo iz Zbora za republiko. Nekatera so nastala zaradi želje po demokratizaciji, v nekaterih drugih primerih pa prihaja do nazadovanja ali celo do ponovne vzpostavitve nedemokratičnih oblik vladanja.

To nas, tako Zbor za republiko, opozarja, da razvoj in demokracija nista zagotovljena enkrat za vselej, temveč se srečujemo z velikimi izzivi in tudi skušnjavami. Te so še posebno velike v družbah s kratko demokratično tradicijo in v manj razvitih družbah.

Slovenijo je kriza nesorazmerno močno prizadela

Slovenija se ne more izogniti poti med čermi, po kateri pluje Evropa. Pred nami so prav posebne naloge, ki jih še krepijo posledice nedokončane tranzicije. Naša razvojna politika, ki je večino obdobja po osamosvojitvi temeljila na povečevanju intenzivnosti dela, zadolževanju za velike investicije, na omejevanju konkurence in dogovornem gospodarstvu, se je nepreklicno in dokončno izčrpala. Kakršne koli iluzije, da je mogoče po tej poti nadaljevati – te je gojila tudi odhajajoča vlada –, so velika napaka, ki se je izrazila tudi v dejstvu, da je finančna in gospodarska kriza Slovenijo nesorazmerno močno prizadela! Zlasti skrb vzbujajoče pa je, da mednarodne primerjave kažejo, da Slovenija s svojo kratko demokratično tradicijo sodi v skupino držav s pomanjkljivo demokracijo.