Intervencijsko ukrepanje ob ogrožanju medveda v roke lovskih družin

Predlog novele zakona o ohranjanju narave, ki je v postopku sprejemanja v državnem zboru, po nekaj letih nedelovanja znova vpeljuje intervencijsko skupino za hitro ukrepanje ob neposrednem ogrožanju velikih zveri. Delovala je do leta 2021, največkrat je posredovala ob ogrožanju medveda. Po tem obdobju je bilo pogosto slišati kritike, da se je število konfliktov med medvedom in človekom povečalo tudi zaradi prenehanja delovanja intervencijske skupine.

Novela izboljšuje pravne podlage za interventno ukrepanje in spreminja organiziranost intervencijske skupine. Po novem nalog ne bodo več izvajali člani stalne skupine v okviru zavoda za gozdove, pač pa upravljavci lovišč. Stroške in zavarovanje jim bo krilo ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP).

Prvi korak ob neposrednem ogrožanju velikih zveri (gre predvsem za medveda) bo še vedno klic na številko centra za obveščanje (112) ali policije (113). Od tu naprej pa se protokol interventnega ukrepanja spreminja. Pristojne službe bodo ob klicu najprej obvestile odgovorno osebo upravljavca lovišča, to je lovske družine, glede na krajevno pristojnost. Ta določi lovskega čuvaja ali drugega člana lovske družine, ki bo izvedel ukrepe, kot so terenski ogled in preveritev situacije, plašenje živali, zasledovanje ranjene živali s psom krvoslednikom in v skrajnem primeru odstrel, ki ga bo moralo odobriti ministrstvo.

Če lovska družina sama ne bo mogla izvesti ukrepov, bo ukrepal upravljavec lovišča s posebnim namenom, ki ga upravlja zavod za gozdove, so pojasnili na ministrstvu. Če bo odlov ali odstrel potekal na nelovni površini, na primer v naselju, bo treba obvestiti policijo, da bo zavarovala območje intervencije. Kot neposredno ogrožanje velikih zveri zakon šteje napad na človeka, trke vozil z veliko zverjo, če je ta ranjena, pojavljanje velikih zveri v naselju ali njegovi bližini, pojavljanje v bližini kmetijskih objektov in ograjenih površin, namenjenih živinoreji, ter infrastrukturnih objektov, kot so ceste, poti in odlagališča odpadkov.

Intervencijska skupina, ki je ukrepala ob prijavi neposrednega ogrožanja varnosti ljudi ter njihove lastnine, je delovala od leta 2000. Organizacijsko je spadala pod zavod za gozdove – vsi njeni člani so bili zaposleni na zavodu –, ukrepala pa je na območju celotne države. Zaradi pomanjkljivih pravnih podlag za delovanje in neobstoja zakonite pravne podlage za izplačevanje dodatka za stalno pripravljenost so njeni člani julija 2021 odstopili.

Predlog novele zakona te pomanjkljivosti odpravlja. Po novem bo stroške hitrega ukrepanja, kot so kilometrina in dnevnica v primeru izostanka od dela, upravljavcu lovišča plačalo ministrstvo. Upravljavcem lovišč bo zagotovilo tudi zavarovanje odgovornosti, nezgodno zavarovanje ter zavarovanje odgovornosti za smrt ali poškodovanje lovskih psov krvoslednikov. Predlagani zakon v novih členih tudi jasneje opredeli naloge zavoda za gozdove in upravljavcev lovišč pri upravljanju zavarovanih vrst velikih zveri.

Upravno sodišče je v začetku julija zadržalo odstrel 206 medvedov, ki ga je ministrstvo odobrilo konec maja, vendar se interventni ukrepi v primeru neposrednega ogrožanja življenja ljudi in premoženja nemoteno izvajajo naprej, zagotavljajo na ministrstvu. Letos so izdali 12 izrednih odločb za odstrel medveda. Za kolikšno število medvedov so bile izdane in koliko jih je bilo odstreljenih, na ministrstvu niso povedali.

Ob obisku evropske komisarke za okolje, odpornost v zvezi z vodo in konkurenčno krožno gospodarstvo Jessike Roswall, ki se je sestala tudi z ministrom za naravne vire in prostor Jožetom Novakom, so na ministrstvu v izjavi za javnost zapisali, da v sodelovanju z zavodom za varstvo narave in zavodom za gozdove pripravljajo projekt izboljšanja upravljanja medveda, v katerem bodo preučili tudi »možnosti uporabe novih ukrepov upravljanja populacije«. Na MNVP so na vprašanje, za katere ukrepe gre, zapisali, da največ pozornosti posvečajo proučitvi učinkov dopolnilnega krmljenja, optimizaciji ravnanja z odpadki ter izboljšanju sistema interventnega ukrepanja. Obenem raziskujejo možnosti »upravljanja populacije z dodatnim poudarkom na dobrobiti živali«. Kaj konkretno to pomeni, niso pojasnili.