Interventni ukrepi za državljane zaradi energetske krize: na udaru prehrana, kmetijstvo, energetika in gospodarstvo

Vlada bo danes po napovedih obravnavala izhodišča za interventne ukrepe, s katerimi bi omejili posledice energetske krize, ki se napoveduje zaradi zaostrenih geopolitičnih razmer na Bližnjem vzhodu. Segali naj bi na področje gospodarstva, energetike, prehranske varnosti in kmetijstva.

Interventni ukrepi so bili ena glavnih tem že na prvem povolilnem sestanku parlamentarnih strank po volitvah prejšnji petek. Prvaki petih strank so se dogovorili, da bodo sodelovali pri njihovi pripravi še pred oblikovanjem nove vlade.

Premier in predsednik Svobode Robert Golob je takrat opozoril, da se Evropa zaradi posledic ameriško-izraelskega napada na Iran pripravlja na veliko gospodarsko krizo. Zato je po njegovih besedah pomembno, da se še pred oblikovanjem nove vlade začnejo dogovarjati o sodelovanju pri pripravi interventnih ukrepov, »s katerimi bomo zaščitili ljudi, kmetijstvo in gospodarstvo«.

Osnutek izhodišč so pripravili v stranki Svoboda, že v sredo pa so se z njimi seznanili predsedniki morebitnih prihodnjih koalicijskih partneric. Golob je z namenom doseganja čim širšega političnega soglasja na sestanek povabil prvake strank SD, Demokrati, Levica in Vesna ter Resni.ca. V trojčku NSi-SLS-Fokus so vabilo zavrnili, v SDS ga niso dobili.

K čimprejšnji pripravi ukrepov za blažitev krize, ki se napoveduje zaradi vojne v Iranu in širši bližnjevzhodni regiji, pozivajo tudi v gospodarstvu. Z nekaj predlogi so v torek seznanili ministra za okolje, podnebje in energijo Bojana Kumra, ki se je strinjal, da se morajo pripraviti na najhujše scenarije preventivno in na zalogo, da bodo potem lahko hitreje ukrepali. Ob tem je menil, da bi bili lahko ukrepi podobnim tistim, ki jih je vlada sprejela v času energetske krize leta 2022.