Interventni zakon na tnalu, podjetnik mag. Ivan Simič: »Na to ne bi pristal nihče«

V Sloveniji se bije oster boj za interventni zakon za razvoj države. Medtem ko so predstavniki sindikatov in civilne družbe v državni zbor že vložili pobudo za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, predlagatelji zakona in delodajalske organizacije opozarjajo, da gre za nujne ukrepe za razbremenitev gospodarstva in prebivalstva. Zakon med drugim prinaša rešitve proti energetski krizi, nižji DDV na osnovna živila, ugodnejšo obravnavo malega gospodarstva in normirancev ter spremembe na področju davkov, zdravstva in pokojnin.

V javnosti se krešejo mnenja o tem, ali prinaša zakon stabilnost ali razkroj socialne države. Kaj predlagane rešitve pomenijo za proračun in konkurenčnost države, za Slovenske novice ponuja slovenski podjetnik, pravnik, kriminalist in davčni svetovalec mag. Ivan Simič. V pogovoru za naš portal je davčni strokovnjak utemeljil, zakaj so predlagane rešitve koristne tako za proračun kot za dolgoročno stabilnost Slovenije, ter odgovoril na očitke kritikov.

V DZ že predlog o nedopustnosti referenduma o interventnem zakonu

Rešitev pred odhodom strokovnjakov v tujino

Vsi se sprašujejo, kaj ta zakon prinaša slovenskemu gospodarstvu in posamezniku na kratki ter dolgi rok. Simič pojasnjuje, da so učinki predvsem razvojni in usmerjeni v zaustavitev bogatenja sosednjih držav na naš račun: »Na kratki rok prinaša upanje na pozitivne spremembe. Na dolgi rok pa upanje, da se bo kakšna fizična oseba, ki ima visoko plačo in veliko prispeva v slovenski proračun, odločila ostati v Sloveniji in se ne bo preselila na Hrvaško ali Avstrijo, kjer že velja omejitev obračunavanja socialnih prispevkov nad določenim zneskom.«

Kdo bo imel od zakona največ koristi in ali bo razbremenitev srednjega razreda dovolj opazna? Simič je opozoril, da ne gre za ustvarjanje privilegijev, temveč za odpravo sistemske nepravičnosti, ki jo Slovenija ohranja med redkimi v Evropi: »Ne bi govoril o tem, da bo kdo imel veliko ali največ koristi, temveč bi povedal, da sedaj nekateri ne bodo plačevali prispevkov za socialno varnost, od katerih nimajo nič in se jim nikjer ne upoštevajo. Dokler je pokojnina omejena navzgor, je nelogično, da nekateri plačujejo prispevke, ki ne vplivajo na njihovo višino pokojnine. Na to ne bi pristal nihče in smo ena redkih držav, ki še ima takšno ureditev.«

Dvojna merila nasprotnikov zakona?

Glede kritik o izpadu proračunskih prihodkov in očitkov o javnofinančni nevzdržnosti je davčni strokovnjak izrazil začudenje nad dvojnimi merili nasprotnikov zakona. Izpostavil je primerjavo z nedavnimi dvigi plač v javnem sektorju: »Lepo, da kritiki skrbijo za proračun, toda ne razumem, zakaj jih skrbijo pol milijarde manjši prihodki proračuna, če jih niso skrbeli in jih ne skrbijo dve milijardi višji odhodki proračuna, ki so nastali zaradi previsokega zvišanja plač v javnem sektorju. Če bi se takrat oglasili in zbirali podpise za referendum, bi razumel njihovo sedanje početje, tako pa ga ne razumem. Kolikor vidim oni celo nasprotujejo nižjemu DDV za hrano, kar je možno razumeti, da zagovarjajo višji DDV. To pa je pozitivna informacija.« 

Finančna luknja se po njegovem mnenju ne sme reševati z dodatnim izžemanjem gospodarstva, temveč se bo lahko pokrila »le z nižjo porabo in povečanjem števila davčnih zavezancev«, saj da so obstoječi že preveč obremenjeni. Simič ocenjuje, da je v luči trenutnih negotovih gospodarskih razmer sprejetje zakona nujna in pragmatična odločitev: »Menim, da gre za logično potezo v teh časih in časih, ki prihajajo, ko bomo potrebovali čim več novih davčnih zavezancev, tako fizičnih kot pravnih oseb, ne pa zgolj izčrpavanje tistih, ki veliko zaslužijo in polnijo proračun.«

Sindikalni juriš s podpisi in ostri odzivi gospodarstva

Kot smo že poročali, so pred nekaj dnevi sindikati organizirali obsežno akcijo pod vodstvom Branimirja Štruklja, predsednika Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije. Skupaj s civilno družbo so v rekordno kratkem času treh delovnih dni in pol zbrali kar 47.223 podpisov volivcev, kar močno presega zakonsko določenih 2500 podpisov za vložitev pobude. Štrukelj je ob vložitvi podpisov poudaril, da tako impresivna številka pomeni jasno sporočilo javnosti: »To ni zakon za ljudi, to je zakon proti ljudem, za kapital in za bogate, to ni zakon za razvoj Slovenije, to je zakon za razkroj socialne države.« Več o tem lahko preberete v spodnjem članku.

Sindikati v 3 dneh zbrali več kot 47.000 podpisov za referendum

Branimir Štrukelj, 13. 04. 2026. FOTO: Blaž Samec

Na drugi strani so se na vložitev podpisov ostro odzvali predlagatelji zakona in predstavniki gospodarstva. Prvopodpisani pod zakonom Janez Cigler Kralj (NSi, SLS, Fokus) je sindikate obtožil, da so se prelevili v izpostavo leve aktivistične politike. Dejal je, da so slovenski sindikati s tem korakom paradoksalno pokazali, da nasprotujejo nižjim davkom, nižjim cenam osnovnih živil, ugodnejšim najemninam za mlade družine ter urejanju pokojnin.

Cigler Kralj je odločno zavrnil očitke, da bo zakon razkrojil javno zdravstvo, in odgovornost zanj pripisal vladi Roberta Goloba in Levici, ki naj bi z ideološkimi boji proti zdravnikom in podpiranjem monopola ZZZS škodovali bolnikom. Prepričan je, da je denarja v zdravstvenem sistemu dovolj, le upravljanje javnih zavodov je treba izboljšati. Podobno opozarjajo tudi delodajalske organizacije (GZS, OZS, TZS, ZDS in ZDOPS). V skupni izjavi so izrazile polno podporo zakonu in opozorile na zavajajoče trditve ter manipulacije sindikatov. Poudarjajo, da zakon prinaša nujno razbremenitev podjetij in večjo konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Veto na interventni zakon za razvoj Slovenije ni bil izglasovan, kritike se vrstijo