Investitorje pri dokapitalizaciji NLB ovirala AUKN

LJUBLJANA – Obeti za gospodarsko rast v letošnjem letu niso dobri, delno tudi zaradi varčevalnih ukrepov. »Ampak skozi to moramo iti, da bi v prihodnjih letih beležili višjo rast,« je prepričan Janez Šušteršič. Slovenija je ena od članic EU, ki so v času svetovne finančne in gospodarske krize beležile največji upad bruto domačega proizvoda (BDP). »Zdaj smo v situaciji, ko nimamo druge izbire, kot da zmanjšamo primanjkljaj in poskušamo ne ubiti gospodarstva,« je dejal.

Računa na razum ljudi

Vlada želi proračunski primanjkljaj letos znižati na tri odstotke BDP, prihodnje leto pod tri odstotke, proračun pa naj bi uravnotežili predvidoma leta 2015, je načrte pojasnil Šušteršič. Spomnil je, da bo Evropska komisija kmalu ocenjevala Slovenijo in sposobnost vlade za uresničitev zadanih načrtov. Vlada ima v državnem zboru sicer večino, je povedal Šušteršič, a hkrati opozoril, da so v slovenskem sistemu mogoči referendumi.

Šušteršič pri tem računa tudi na razum ljudi. Če referendum ne uspe, vlada v enem letu ne more predlagati enakih ukrepov, je spomnil minister in opozoril, da to ne bi bil dober scenarij. Pojasnil je, da poskuša vlada zdaj ustvariti temelje za spodbujanje dolgoročne rasti. Znižati poskuša stroške in jih kar najbolj uskladiti s tem, kar ustvarimo na strani prihodkov.

Prva prioriteta vlade je fiskalna konsolidacija. »Urediti moramo tudi finančni sektor, predvsem položaj v bankah. Do konca junija moramo dokapitalizirati Novo Ljubljansko banko, pri čemer želi vlada za to poiskati zasebne vlagatelje, saj denarja za dokapitalizacijo v proračunu ni. Na dnevnem redu so tudi strukturne reforme, a je treba najprej poskrbeti za proračun,« je spomnil Šušteršič.

Iščejo prostor za dihanje

Čeprav je varčevanje le prvi korak, je vlada že zdaj pripravila tudi nekaj davčnih olajšav. Med drugim namerava davek od dohodkov pravnih oseb do leta 2015 postopno znižati z današnjih 20 na 15 odstotkov. Vlada želi gospodarstvu zagotoviti več prostora za dihanje, je povedal Šušteršič, pri tem pa opozoril, da igrajo pomembno vlogo pri tem tudi sami gospodarstveniki.

Od njih samih je odvisno, kako bodo izkoristili možnosti, je prepričan minister. Pomembno je, da poleg vlade in sindikatov z ljudmi komunicirajo tudi gospodarstveniki in jim povedo, zakaj so ukrepi nujni. »Tega ne moremo storiti sami in mislimo, da vlada ni edina, ki nosi odgovornost, nosi jo tudi gospodarstvo,« je dejal minister.

Vlada namerava pripraviti tudi seznam mogočih projektov za javno-zasebna partnerstva. Minister priložnosti za to vidi na področju infrastrukture, energije in okolja. Poleg tega se moramo odločiti, katera podjetja želimo prodati, katerih pa ne. »Naša napaka je, da rečemo, to je na prodaj, potem pa tik pred zdajci rečemo, da to ni več na prodaj,« je dejal Šušteršič.

Od prvega dne mandata nova vlada išče zasebni kapital za dokapitalizacijo Nove Ljubljanske banke. Po poročanju Financ so investitorji izrazili željo, da AUKN ne bi blokirala njihovega prihoda, kot se je to dogajalo v preteklosti. Več o dokapitalizaciji naj bi bilo znano ta ali prihodnji mesec, pa poročajo Finance. 

Podpora vladi

Predsednik AmCham Slovenija in generalni direktor Microsoftove enote za storitve v srednji in vzhodni Evropi Matej Potokar je izrazil podporo vladi pri sprejemanju varčevalnih ukrepov, vendar je pri tem opozoril, da potrebujemo tudi vizijo, kako privabiti tuje investicije. Prestrukturiranje ne bo mogoče le z zniževanjem stroškov, zato potrebujem tudi ukrepe za spodbujanje rasti in prihodkov, je povedal.

Spomnil je, da ima Slovenija veliko prednosti – kakovost življenja je visoka, geostrateška lega je dobra, ljudje pa so visoko izobraženi. Kljub temu je veliko podjetij že zapustilo Slovenijo, saj so stroški dela previsoki. Pohvalil je načrte za znižanje davka od dohodkov pravnih oseb in zvišanje olajšav za investicije, kritičen pa je bil do ideje o dopolnitvi dohodninske lestvice s četrtim davčnim razredom, v katerega bi uvrstili tiste z več kot 70.000 evrov letnih prihodkov.

Trg mora biti bolj fleksibilen

Da so varčevalni ukrepi nujni, se je strinjal tudi ameriški veleposlanik v Sloveniji Joseph Mussomeli. Ali bodi ti ukrepi dovolj za spodbuditev investicij, je po njegovem mnenju za zdaj še prehitro oceniti. To je le prvi korak, saj bo morala Slovenija zmanjšati birokracijo, trg dela pa narediti bolj fleksibilen. »Kot pove že ime, so najtežji varčevalni ukrepi, zato bi morali to storiti najprej,« je dejal.

Za investicije v Sloveniji se zanima več ameriških podjetij, med njimi Xerox na področju elektronskega cestninjenja in Harrah's na področju igralništva, poslovanje bo tu širil tudi Goodyear. Zanimanje kažejo tudi druga podjetja, ki pa še čakajo, da vidijo, ali bo Slovenija sprejela resne ukrepe in odprla svoje gospodarstvo. In kaj tem podjetjem sporoča Mussomeli? »Nova vlada je resna, a še ne vemo, ali je Slovenija kot celota resna,« je dejal. Meni, da bi bila Slovenija najboljša država za investicije v regiji, če bi se znebila okorele birokracije in težav na trgu dela.