Iskal je gobe, našel medveda

VELIKE LAŠČE – Strah pred kosmatinci, ki so poleti med prečesavanjem velikolaške občine potacali njive, spotoma pa razdejali nekaj čebelnjakov – med njimi županovega – in rastlinjakov, se še ni povsem polegel, ko je ob novih dejanjih zaščitene zveri spet završalo.

Pri hiši v Dvorski vasi so medvedu zadišale ovce. Ponoči je eno pokončal, druge pregnal iz tropa. V Mali Slevici ga je, ko je na pojedino v bližnji obori prežal izza cerkve sv. Jakoba, sla zvabila še k silažnim balam. Mrva v plastični foliji izpuhteva kislino, ki mrhovinarja močno privlači, predrl je več v vrsto zloženih bal.

Beg za življenje

Peter Indihar, ki stanuje le lučaj iz občinskega središča, se je tisto dopoldne odpravil nabirat gobe v gozd na Kobili: »Imel sem veliko srečo, da sem ušel kosmatincu, ko je pridirjal za mano. Za hrbtom sem že čutil njegovo sapo, tako blizu mi je bil.«

Zaradi bogate gobarske jeseni vsak dan precej ljudi obišče osrčje mešanega gozda na Kobili. Peter je tisto jutro nameraval vzeti s seboj hčerkico Katjo, da bi jo podučil o pravilnem nabiranju. Kakšna sreča, da je ostala doma!

Ker je bil sam, je Petra s klobukom na glavi in košaro v roki od žuborečega potoka povleklo približno kilometer globlje v gozd. Tedaj je na lepem strašno zarjovelo. Morda 50 metrov stran je v bregu pod seboj zagledal medveda teletove velikosti. Še bolj je zarjovel, lomastil in mahal s šapami. Za napad se pripravlja, je prešinilo Petra, da jo je brž ucvrl, kolikor so ga nesle noge. Stekel je med drevesnimi debli, spotoma mu je z glave padel klobuk. Preganjalca je čutil že tik za hrbtom, ko je še košaro nagonsko spustil iz rok in se skokoma pognal po skalah navzdol. Od kraja, kjer je ostal klobuk, je do grabna ob potoku pretekel kakšnih 250 metrov: »Zdi se mi, da sem na ravnino, ki je poraščena z mahom, dobesedno priletel. Padel sem na starejši panj in ga, no ja, skoraj raztreščil. Za menoj se je slišalo strašno pokanje, ihta zveri, ki mi je sledila.«

Peter je imel še daleč do svobode: »Znova sem planil, po petdesetih metrih na gozdnem robu ob lovski opazovalnici za hip pomislil, da bi splezal nanjo, a sem tekel naprej proti domu. Še je nekje zadaj rjovelo, še bolj me je gnalo. Na domačem pragu sem se sesedel in se zagledal v zaprti nožič za čiščenje gob v pesti. Le kaj bi mi lahko pomagal proti mrcini?«

VEČ V TISKANI IZDAJI SLOVENSKIH NOVIC: Župana Antona Zakrajška najbolj presenečajo dvojna merila pristojnih služb