Iskra otroške ljubezni, ki je po pol stoletja postala zlata poroka v Apačah

Otilija in Jože Krajnc iz Mahovcev sta si v apaški farni cerkvi po pol stoletja vnovič zaobljubila večno zvestobo. Skupaj z njima smo obujali spomine na stare čase, njuna življenjska zgodba pa je izjemno zanimiva. Oba izhajata s podeželja, in kot poudarjata, je na deželi vedno lepo. Ko sta se jeseni 1975 poročila, nista imela svojega stanovanja, pravzaprav nista imela ničesar drugega »kot ona mene, jaz pa njo«, se spomina Jože. Novega doma si nista mogla privoščiti, v želji po strehi nad glavo sta si kupila star hlev in posest v Nasovi pri Apačah. Leta 1991 sta začela graditi hišo, v kateri zdaj srečno živita. Dom sta gradila z veliko odrekanja, tudi ob pomoči domačih in prijateljev, ko je sosedska pomoč še kaj veljala in ni bila prepovedana.

Prstana sta si znova izmenjala v cerkvi Marijinega vnebovzetja v Apačah.

Skupaj pasla

Praznovanje zlate poroke je bilo nadvse veselo. Tudi tokrat sta se s številnimi svati namenila v cerkev v Apače, kjer je župnik Janez Ferencek med mašo blagoslovil njun zlati zakon. Njuni priči sta bili tokrat hčerka Sabina in sin Jožek. Župnik se jima je ob obredu zahvalil za redne obiske cerkve ter jima izročil spominsko darilo. Mašno slavje je s petjem popestrila pevka in organistka Marjetka Urbanič Rudolf. Med klepetom smo med drugim izvedeli, da sta se Otilija in Jože spoznala že kot otroka, saj sta skupaj pasla živino. Iskra ljubezni, tako sta dejala, je torej tlela od otroških let. Oba sta se rodila v Nasovi, Otilija 13. decembra 1954, Jože pa 24. februarja 1952 – le nekaj korakov stran od svojega bodočega dekleta. V zakonu sta se jima rodila sin Jožek in hčerka Sabina ter ju obdarila s petimi vnuki. Doma z njima živita vnuka Nejc in Nika, Mišel, Tjaša in Amadej pa ju redno obiskujejo. Zakonca sta presrečna, da si je hči doma ustvarila družino in dom, tako da imata kot upokojenca vedno pomoč, ko jo potrebujeta.

Zlatoporočenca z najdražjimi FOTOGRAFIJE: Ludvik Kramberger

»Draga mamica, dragi ati, dragi svatje, sorodniki in prijatelji. Danes stojim pred vama z neizmernim ponosom, hvaležnostjo in s solzami sreče v očeh. Petdeset let zakona, petdeset let ljubezni, truda, odpovedovanja, vztrajnosti in topline. Oba sta imela otroštvo, ki je bilo povsem drugačno od tistega, kar poznamo mi danes,« je pred slovesnim zborom med drugim povedala Sabina ter se tako ganljivo sprehodila skozi njuno življenje.