Iskren zapis reševalcev po tragediji v Alpah: »Premislite ... zaradi tistih, ki vas čakajo doma« (FOTO)

Po tragediji, ki ni pretresla le Slovenije in Hrvaške, temveč celotno regijo in planince po svetu, se vrstijo izrazi sožalja svojcem preminulih Hrvatov. Usoda je kruto zarezala v življenja njihovih bližnjih, pisali smo, da se je eden od pokojnih planincev nedolgo nazaj poročil, drugi je načrtoval večno zvestobo svoji ljubezni obljubiti kmalu. 

Po poročanju hrvaških medijev so užaloščeni družinski člani treh Dalmatincev, ki so preminuli pod plazom v osrčju Julijskih Alp, že prispeli v Slovenijo, danes se je na Gorenjskem mudil tudi hrvaški minister za notranje zadeve Davor Božinović, ki ga je spremljal slovenski kolega Boštjan Poklukar.

Policisti so medtem tudi že podali uradno izjavo s podrobnostmi nesreče in potekom reševanja, tudi oni so namreč priskočili na pomoč gorskim reševalcem, za katerimi sta peklenska dneva reševanja v izredno zahtevnih pogojih. In prav na tiste, ki tvegajo svoja življenja, da bi pomagali drugim, vse prevečkrat pozabimo. Ali pa si mnogi niti predstavljamo ne, kako fizično in seveda tudi čustveno zahtevne so tovrstne intervencije. Še posebej tiste, ki se ne končajo srečno. 

V Gorski reševalni službi Bohinj so tako na družabnem omrežju s svetom delili čustven zapis tistih, ki so sodelovali v intervenciji, ter tako ponudili pogled na dogajanje skozi svoje oči. »Na Konjščici smo stopili v zimsko pravljico, a kaj, ko tam nismo bili, da bi uživali, ampak zaradi zelo resnih zadev. Skupaj s kolegi iz Radovljice smo se morali dobesedno prebijati skozi novozapadli in napihan sneg, ki je prvogazečemu, na niti ne tako redke trenutke, segal do 'jošk', kot radi rečemo v žargonu. Po dvourni kalvariji smo le prišli na mesto nesreče, zavarovali očividce in pričeli z aktivnostmi, ki so okoli dvajsetim reševalcem omogočile dostop do grape,« so reševalci opisali začetek intervencije, poziv na katero jih je sredi mirne nedelje tako presenetil, da so imeli sprva težave sploh najti ustrezno opremo. Ne nazadnje je minuli konec tedna v visokogorju zapadel šele prvi sneg letošnje sezone.

»Razmere so bile res zahtevne. Videlo se najprej ni praktično nič, snežilo je, premočeni smo bili od snega in znoja, veter pa je pihal ravno toliko, da je marsikomu konkretno zanohtalo, mišice pa so s tresenjem skrbele za to, da bi 'žvot' ohranjal vsaj približnih 37 stopinj. Vse skupaj je dodatno 'popestrilo' še spontano plazenje, ki ga je popoldansko sonce še dodatno spotencirano,« nevarne razmere, v katerih so si utirali pot do ponesrečencev, opisujejo gorski reševalci.

»Ravno ko smo locirali prvega ponesrečenca nas je 'graparje' spreletel srh v obliki krika PLAAAAZ!!! V grapi se kvalitetno umakniti pač ne moreš, tako da se je v nekaj sekundah vsak znašel, kot se je vedel in znal ter upal, da bo vse skupaj hitro mimo. Na srečo smo se vsi obdržali na svojih mestih in nadaljevali z izkopom. To je bil za nas tudi znak, da je zadeva postala prenevarna in da moramo akcijo prekiniti. Na koncu dneva smo tudi mi možje, sinovi, hčerke, očetje in matere. Ponesrečenega smo hitro pripravili na prevoz s helikopterjem, zadnjega od nas pa so v dolino prepeljali že v trdi temi,« so trenutke groze podoživeli hrabri reševalci, ki priznavajo, da misli o reševalni akciji ter še posebej njenem tragičnem koncu še zbirajo, prizori in občutki so še zelo živi in jih bodo še nekaj časa premlevali. 

»Za konec pa ne moremo brez nasveta, ki smo ga z vami delili že (pre)večkrat: premislite, kdaj, zakaj in kako se odpravljate v hribe, pa ne zaradi nas, ampak zaradi tistih, ki vas čakajo doma. Srečno!« so zaključili zapis pogumni bohinjski reševalci.