Iz menjave semen je nastal prostor druženja

Darja Fišer, pobudnica zdaj že vseslovenskega projekta Zelemenjava, sicer pa docentka prevajalka na ljubljanski filozofski fakulteti, je še vedno hvaležna staršem, da je med odraščanjem v Ormožu niso silili k vrtnim opravilom. Takrat bi ji bila odveč, zato pa zdaj v njih izjemno uživa.

Začelo se je z baziliko

Dejansko je še vedno brez lastnega vrta, če ne upoštevamo gredic, ki so ji jih zaupali v obdelavo nekateri njeni podporniki, a z balkonom, na katerem se je vse tudi začelo. Najprej je bila menda bazilika. Lepo je rasla, tako zelo, da se je vegetarijanka Darja podjetno lotila gojenja še drugih vrst zelenjave. Ja, tudi krompir je prišel na vrsto. Čedalje bolj ambiciozno torej, čedalje bolj uspešno. Seveda z osnovnimi začetniškimi napakami, kot je bila na primer razpršena zasaditev v preveč majhnih loncev. Kar se ne obnese prav dobro, pravi, ker se zemlja v njih hitreje suši, zato jo je treba pogosteje zalivati, hitre spremembe pa so za rastline stres. Tega pa ne marajo ne one ne njihova ljubeča gojiteljica.

Začetni spodrsljaji je niso ustavili, ravno nasprotno, ljubiteljica premagovanja izzivov je sadila vedno nove in nove rastline, čeprav je »morje sadik v kombinaciji z mačjimi posvojenci še kar naporen trening za živce«. Potem ko se ji je nabralo odločno preveč doma vzgojenih semen in sadik, na katere se je med stalno skrbjo močno navezala, preveč, da bi jih vrgla proč, se jih je odločila podariti prijateljicam. Navdušenje v njeni dnevni sobi je bilo izjemno, glas se je razširil in nenadoma je bilo ljudi, ki so si želeli njenih sadik, a imeli hkrati dovolj svojih, da so jih želeli komu podariti, toliko, da je bila domača dnevna soba za vse premajhna. In tako se je s selitvijo v KUD Franceta Prešerna konec lanskega marca rodila Zelemenjava. Imena se je spomnila Zlata Velkavrh iz društva Prostorož, ki je Darjo povabilo k programu parka Tabor.

Zelenjava na okenski polici

»Čeprav je sprva kazalo, da je to le izmenjava vrtnih presežkov, se je kmalu izkazalo, da so razsežnosti naših druženj veliko večje in da z neformalnimi ter prijetnimi srečanji utrjujemo vezi med sokrajani, gradimo skupnost ter si delimo znanje in izkušnje,« pravi Darja Fišer, ki z zadovoljstvom spremlja širjenje projekta po Sloveniji. Zdaj občasno poteka že na približno tridesetih lokacijah in je iz preproste izmenjave preostankov semen in sadik, tudi prek družabnih omrežij, prerasel v veliko več – v prostor druženja, sodelovanja, učenja, ne nazadnje ima projekt tudi socialno noto. »Vse s ciljem, da s skupnimi močmi dosežemo premik od družbe deli in vladaj k družbi deli si in obvladaj,« pravi Darja, vsekakor dekle dejanj, ne le praznih besed.

Zelemenjava je postalo pravo gibanje, njegovi čedalje številnejši privrženci pa še naprej delujejo v duhu dnevne sobe, torej trdne in med seboj solidarne skupnosti z začetka zgodbe.

Darjin domači balkon je še naprej bogato zaraščen, a vzorno urejen, kar raste na njem, pa ni nikomur v napoto, zato so začetni pomisleki družine ter sosedov že zdavnaj pozabljeni. Nekaj vrtičkarskega duška si da še na gredicah v vrtičkarski koloniji v Botaničnem vrtu, odkriva pa tudi čare mikrovrtnarjenja – na čim manjšem prostoru, na okenski polici, denimo, tudi zunaj sezone pridelati čim več zelenjave, s katero popestriš sendviče in vse drugo, kar se ti zahoče dati na krožnik.

Ne mara kuharskih oddaj

Darja se pri tem dobro ujame s fantom, oba sta velika ljubitelja potovanj, zato bi si v Ljubljani želela etnično bolj pisano kulinarično ponudbo. Malo je restavracij, kjer si ljubiteljica rastlin lahko privošči dober in domiseln vegetarijanski obrok. Zato se kuhanja rada loti kar sama. Znanja ima dovolj, kuharskih tečajev se udeleži, kjer je le mogoče, bodisi v Šrilanki bodisi v Španiji. Ne mara pa oddaj o kuhanju, predvsem zaradi »oholih televizijskih kuharjev«, pravi.

Prav tako ne mara, da ji drugi solijo pamet, še manj, da tožijo nad tem, kako se nič ne da spremeniti. »Želim si, da bi nehali biti tako pasivni. Namesto da se samo pritožujemo, raje vzemimo življenje v svoje roke in stvari, ki nam niso všeč, spremenimo na bolje,« pravi Darja Fišer, tudi ena od pobudnic bazarja bizarnih daril. Tistega, na katerem darove, s katerimi nimate kaj početi oziroma vam niso ljubi, zamenjate za kaj drugega. Na videz majhna reč, ampak prav iz takšnih se tke boljši svet, tisti, ki bo, kot pravi večna optimistka Darja Fišer, počasi vendarle znova zaživel v duhu »deli si in obvladaj«.