»Namen prireditve je promocija vseh vrst kulturne dediščine, od nepremične, enkratnih spomenikov, krajev in navad do tehnične premične dediščine,« pravi mag.
Janko Uratnik, predsednik Zveze starodobnih vozil Slovenije. »Z našimi veterani bomo v sklopu potujočega muzeja vso našo oldtajmersko sezono odkrivali zaklade slovenskih kulturnih in tehničnih znamenitosti. Izkoristiti želimo prireditve in srečanja posameznih društev, ki so najavljena v koledarju prireditev Zveze SVS v tem letu. S štafetnimi vožnjami od zahoda proti vzhodu Slovenije, od starta na slovenski obali oziroma v Piranu prek krajev, kjer imajo sedež društva ljubiteljev starodobnikov, želimo z našimi starimi in lepo urejenimi vozili pripotovati na cilj do Grada na Goričkem.«
40 milijard evrov se obrne na leto v evropskem starodobništvu.
Začelo se bo aprila
Kot je še povedal Uratnik, si želijo ogledati posamezne kraje in njihove znamenitosti ter se srečati z ljubitelji in lastniki starodobnih vozil ter s preostalimi zanesenjaki, ki skrbijo za ohranitev vseh zvrsti kulture: »Vse doživljaje na tej poti, ki bo trajala vso sezono, to je od aprila do septembra, želimo zabeležiti v potni knjigi, kjer bodo zapisani kraji, zgodovinski dogodki, sodelujoči udeleženci v teh zgodbah in sodelujoči s svojimi starodobnimi vozili.«
Organizator prireditve je Zveza slovenskih društev starodobnih vozil z ministrstvom za kulturo. Mag. Janko Uratnik pravi, da bo štafeta krenila na pot iz Pirana v soboto, 21. aprila 2018.
V društvih ljubiteljev starodobnih vozil, včlanjenih v zvezo SVS, je po besedah Janka Uratnika približno 4000 članov: »Ti imajo po moji oceni 10.000 vozil, to je avtomobilov, motociklov, avtobusov, kamionov, traktorjev, skratka, gre za vozila z motorjem z notranjim izgorevanjem. Ti ljudje zelo skrbijo za svoje starodobnike, v to pa vlagajo veliko energije in truda, da ohranijo staro tehniško dediščino. Pomembno je, da se lahko na ljubiteljski osnovi naredi nekaj tako velikega. Vzdrževati 10.000 vozil, jih restavrirati in uporabljati, skratka, jih imeti pri življenju na ljubiteljski način, je ogromno delo.«
Pri gibanju starodobništva je še kako pomemben tudi drugi vidik, to je sodelovanje med ljudmi, torej druženje, se pravi, da gre za socialni vidik, meni Uratnik, ki dodaja, da gre za posebno aktivnost oziroma hobi, ki ima zelo velik pomen: »FIVA, naša mednarodna krovna organizacija, je opravila ekonomsko analizo, ki je stara šest let. Analiza je pokazala, da se je v tistih letih v evropskem starodobništvu obračalo več kot 40 milijard evrov na leto. Poglejte: ljudje kupujejo avtomobile in motocikle, rezervne dele, vozijo jih h kleparjem in ličarjem ter drugim obrtnikom, nekateri rezervne dele proizvajajo, drugi jih popravljajo, gredo na reli ali izlet, obiščejo hotel in restavracijo ter potujejo. Vse to in še kaj prinese 40 milijard evrov na leto. To pa ni zanemarljivo, kajne?«
