Iz polnilnic kradejo baker? Fotografija iz BTC sprožila burne odzive voznikov električnih avtomobilov (FOTO)

Na družbenih omrežjih so danes zaokrožile fotografije polnilnice za električne avtomobile v ljubljanskem BTC-ju, ki so med uporabniki sprožile številna vprašanja in ogorčenje. Ob fotografijah je bil objavljen kratek, precej zgovoren pripis: »Pa smo spet tukaj, Petrol Slovenija.« Iz posnetkov je mogoče sklepati, da je bila poškodovana oziroma razgrajena ena od polnilnic, pri čemer se je pojavilo ugibanje, da naj bi nekdo iz kablov poskušal odstraniti baker. Za zdaj ni znano, kdo je poškodoval opremo in kakšna je bila dejanska škoda.

Prav kraja bakra je v Sloveniji že dolgo znan pojav. Storilci pogosto ciljajo na različne električne in telekomunikacijske vode, saj ima baker kot surovina določeno vrednost. A pri takšnih dejanjih je škoda praviloma precej višja od vrednosti ukradenega materiala – poleg samega materiala nastanejo še stroški popravila, izpad delovanja in motnje za uporabnike.

Eden od komentatorjev je zapisal: »Bakra za 50 evrov, škode pa za 2500.« Drugi se je vprašal: »A to so bakreni uvoženi iz indijskega podkontinenta pokradli za odvoz na Dinos?« Nekateri so opozorili tudi na vprašanje varovanja takšne infrastrukture. »Preprosto kamere povsod pa bo red in disciplina … in naj ljudje ne jokajo o zasebnosti,« je zapisal eden od uporabnikov.

Med komentarji pa se je razvila tudi širša razprava o težavah, ki jih imajo vozniki električnih avtomobilov pri vsakdanji uporabi javnih polnilnic. »Petrol mi je pa res že živce požrl na obali. Vedno nekaj 'šteka' aplikacija, povezava … polni pa tako počasi, da se ti zmeša!« je zapisal eden od uporabnikov.

FOTO: Žiga Deisinger, Facebook, zaslonski posnetek

Ko polnilnica ni samo vprašanje kabla in elektrike

Razvoj električne mobilnosti v Sloveniji hitro napreduje, skupaj z njim pa raste tudi potreba po zanesljivi javni polnilni infrastrukturi. Petrol navaja, da upravlja največjo mrežo javnih e-polnilnic v Sloveniji in regiji z več kot 1300 polnilnimi mesti ter da so uporabnikom na voljo različne vrste polnjenja, od običajnega do hitrega in ultra hitrega polnjenja. A uporabniki se poleg fizičnih poškodb v praksi srečujejo še z drugimi izzivi. Med najpogostejšimi so težave z vzpostavitvijo povezave med avtomobilom in polnilnico, nedelovanje posameznih priključkov, težave z aplikacijami za zagon polnjenja ter razlike med različnimi sistemi ponudnikov.

Za voznika električnega avtomobila lahko že manjša napaka pomeni precej več nevšečnosti kot pri klasičnem točenju goriva. Če je bencinski servis brez ene črpalke, jih je običajno na voljo še več, pri električnih vozilih pa lahko nedelujoča polnilnica pomeni iskanje druge lokacije in dodatno izgubo časa. Ponudniki zato veliko vlagajo v spremljanje delovanja in odpravljanje napak. Petrol na primer navaja, da delovanje polnilnic spremljajo 24 ur na dan, omogočajo oddaljeno diagnostiko in odpravo določenih napak na daljavo.

»Vojna« za zanesljivo polnjenje

Poleg tehničnih težav uporabnike pogosto motijo tudi zasedene polnilnice, vozila, ki po končanem polnjenju ostanejo parkirana na mestu, ter različne uporabniške izkušnje pri plačevanju in uporabi aplikacij. A kljub težavam se mreža polnilnic širi. Električni avtomobili postajajo vse bolj razširjeni, s tem pa postaja pomembno tudi vprašanje, kako zagotoviti, da bo infrastruktura ne le dovolj številčna, ampak tudi varna, vzdrževana in uporabnikom prijazna.

Primer iz BTC-ja je tako še ena izmed zgodb, ki kaže, da prihodnost električne mobilnosti ni odvisna samo od števila avtomobilov na cestah, temveč tudi od tega, kako zanesljivo bo delovala infrastruktura, ki jih podpira.