Iz slovenskih gnezd je letos vzletelo 773 mladičev te čudovite živali

Bela štorklja (Ciconia ciconia) je pri nas skoraj domača žival. Zadnje čase je ne videvamo le na severovzhodu Slovenije, ampak vse pogosteje tudi na Notranjskem in Gorenjskem. Gnezdi na dimnikih, električnih drogovih, strehah in posebnih gnezditvenih podstavkih, njena prisotnost ob hiši pa je bila v ljudskem izročilu dolgo povezana s srečo in plodnostjo. Štorklje so velike ptice, temu primerna pa so tudi njihova bivališča. Razpon kril lahko preseže meter in pol, staro gnezdo pa zaradi vsakoletnega dograjevanja tehta tudi več kot 500 kilogramov. So dolgožive, lahko živijo več desetletij.

Značilno blagoglasno ptičje petje ni v njihovi domeni. Njihov najbolj prepoznavni zvok je glasno klopotanje s kljunom, ki ga pogosto slišimo predvsem ob gnezdu. Ena najbolj nenavadnih lastnosti teh ptic se pokaže v hudi vročini. Ker se ne hladijo s potenjem kot ljudje, uporabljajo pojav, imenovan urohidroza. Iztrebljajo na svoje noge, izhlapevanje tekočine pa jim pomaga zniževati telesno temperaturo. Čeprav se ne sliši posebno elegantno, gre za učinkovit naravni hladilni sistem.

Štorklje so izvrstne jadralke in med selitvijo izkoriščajo dvigajoče se tokove toplega zraka, s katerimi pridobijo višino, nato pa lahko dolgo jadrajo z majhno porabo energije. Ker takšnih termičnih tokov nad velikimi vodnimi površinami skoraj ni, se dolgemu prečkanju Sredozemskega morja večinoma izognejo. Najbolj znana poslastica štorkelj so žabe, vendar je njihov jedilnik veliko bolj raznolik. Jedo male sesalce, žuželke, deževnike, dvoživke, plazilce, ribe in drug plen, ki ga najdejo na travnikih ter v plitvinah. Imajo dober tek. En sam mladič na dan potrebuje tudi do 1,5 kilograma hrane. Če je mladičev več, morajo starši vsak dan po okoliških travnikih poiskati ogromno hrane.

Štorklje veljajo za precej zveste partnerice in isti par lahko skupaj gnezdi več let zapored, vendar ne drži povsem, da ostanejo skupaj vse življenje. Močno so navezane tudi na svoje gnezdo, zato se partnerja pogosto leto za letom srečata na istem gnezdišču. Njihove selitvene navade pa se očitno spreminjajo. Zaradi milejših zim nekatere bele štorklje ne odpotujejo več tako daleč, nekatere zimo preživijo celo v Sloveniji. Pri nas jih prezimi okoli 30. V Sloveniji je letos štorkelj rekordno veliko. DOPPS je naštel 346 gnezdečih parov, kar je največ doslej in že četrti zaporedni rekord. Iz slovenskih gnezd je poletelo 773 mladičev.