Izselila jih je voda iz mansarde

MARIBOR – Večstanovanjsko stavbo na Limbuški 12 v mestni četrti Studenci so zgradili davnega leta 1869. Od takrat je zamenjala mnogo lastnikov, že njen videz pa razkriva, da vsi zagotovo niso bili ravno skrbni. Hiša ima več lastnikov tudi zdaj, a večina očitno ni kaj prida zagreta za obnovo, saj je tri četrtine hiše nenaseljene. Tako se je tudi lahko zgodilo, da je v vrhnjem mansardnem stanovanju – domnevno v lasti podjetja Montavar, d. o. o., v likvidaciji – minule mrzle dni zamrznila voda v ceveh. Ko je mraz popustil, pa je iz počene cevi začel prosto uhajati vodni curek. Zalil je več stanovanj pod seboj. V noči na ponedeljek je, potem ko je voda namočila nenaseljena stanovanja v prvem nadstropju, predrla skozi strop v pritlično, 44 kvadratnih metrov veliko stanovanje 68-letne upokojenke Ivane Male, s katero živita še njena 42-letna invalidsko upokojena hči Inge ter 11-letna vnukinja Anja.

»Bilo je grozno!« je dejala Ivana ter nadaljevala: »Zbudila sem se ob petih in hotela prižgati luč, pa vidim, da teče voda. Hotela sem zbuditi hčer v sosednji sobi, naj pokliče gasilce. Spala je še, ko je steno ob zglavju s stropa dol zalivala voda.«

Od delavcev, ki so ob našem obisku pregledovali in popravljali napeljave, smo izvedeli, da so vodovodarji v ponedeljek prispeli pred enajsto uro in vir poplave kmalu zatem ukrotili. Zaradi varnosti so električarji odklopili elektriko. V torek so opravljali preventivni pregled napeljav v praznih stanovanjih, ki so v občinski lasti. Staninvest, ki za lastnike stavbo upravlja, naj bi k sodelovanju povabil že tudi zavarovalnico. S kolikšnim uspehom, še ni znano. Kot tudi ne prihodnja usoda že močno načete stavbe.

Čeprav staro, pa je bilo pritlično stanovanje za družino Male že več let topel dom. Predvsem pa – edini.

Ivana je vse življenje delala v kartonaži Mariborskega tiska: »Imela sem garsonjero, ki je merila 23 kvadratov. Postala je pretesna, ko je hči rodila Anjo. Zato sem jo prodala in leta 2004 prek nepremičninske agencije kupila to stanovanje.«

Prvi dve leti sta minili brez težav, nakar je že začelo občasno zamakati: »To sem si priškartala, da sem kupila. Zdaj samo obnavljam pa obnavljam, pa na koncu nimamo kje biti!«

Zamakalo je vsako zimo, vendar ni nikoli zalilo kot tokrat: »Vedno smo imele vsaj elektriko. Tokrat pa je rekel, da si je še ne upa priklopiti, dokler ne bodo stene suhe.«

V torek, medtem ko je hči odšla na stanovanjski sklad, sta bili v mrzlem stanovanju babica in vnučka sami. Za ogrevanje imajo električne radiatorje, ki so seveda ostali mrzli.

Malejeve so zelo hvaležne, da so v ponedeljek ukrepali poklicni gasilci s Tabora, policisti in druge službe, ki so preprečili še večjo škodo, je razložila Ivana: »Taborski gasilci so prihiteli prvi. Ugotovili so, od kod teče, in vodo zaprli, pozneje so prišli še od Staninvesta in zaprli vse ventile. Prišli so tudi studenški prostovoljni gasilci – vnukica Anja je članica njihovega podmladka – in civilna zaščita in še kdo.«

V ponedeljek Ivana in Inge od vsega hudega niti jesti nista mogli, sta pa pokrbeli za Anjo: »Midve nisva nič jedli, sva bili preveč vznemirjeni. Vnukici sem pa pico naročila.«

Po prvi noči, preživeti v topli sobi gostilne, je Ivana zarana pohitela v svoje stanovanje: »Ob šestih sem bila tu, da sem odprla okna in zračila.«

Skromnosti so Malejeve vajene že zato, ker vse tri skupaj na mesec prejemajo okrog 900 evrov. Z njimi seveda preživijo in poravnavajo vse obveznosti. Nekdo jim je v ponedeljek že ponudil stanovanje v najem, a so ga zaradi cene, ki je ne bi zmogle, vljudno odklonile.

No, Ingina torkova pot na stanovanjski sklad ni bila zaman. Izročili so ji ključe začasnega stanovanja na Teznem. Dokler ne najdejo trajnejše rešitve. Ali bo to vrnitev na Limbuško ali kaj drugega, je še prenagljeno govoriti.

Najpomembneje je, da so zdaj v spodobnem in toplem bivališču, pa čeprav se bo morala Anja voziti v šolo na Studence na drugem koncu mesta. Pa saj se tudi šolskih počitnic, ki jih uživajo osnovnošolci, nima kaj posebno veseliti. Se jih bo morda pozneje spominjala po tem, da se je prav med počitnicami zanjo začela pot do udobnejšega bivanja? Bog daj, da bi bilo res tako. 

Začasno na Teznem

Stanislav Koler, predsednik sveta mestne četrti Studenci – na njenem območju je Limbuška 12, kjer stanuje družina Male –, nam je povedal: »Takoj ko smo izvedeli za težave, smo Malejeve obiskali. Ključni problem je bil, kje jih začasno nastaniti. Prvo noč smo jim našli sobo v bližnji gostilni. Naslednji dan smo jih ponovno obiskali. Ugotovili smo, da jim je za dva meseca možno dodeliti opremljeno bivalno enoto v Borovju 7 na Teznem, ki jo ima javni stanovanjski sklad. Zaprosili smo tudi območno Karitas, naj bo v stiku z Malejevimi.«

Dobro naključje

Naključje je hotelo, da so Malejeve le nekaj dni pred poplavo v vetrolov ob vhodu v stanovanje postavile star plinski štedilnik. V torek, ko si je babica Ivana od šoka že malce opomogla, je na njem skuhala kosilo. Tako so tri ženske, čeprav brez elektrike, vendarle užile topel obrok ...