Izvršbe nad socialno pomočjo delijo Slovenijo: »Prenehajte izsiljevati,« Tahiroviću sporoča Mesojedec

1. Ne gre za kolektivno kaznovanje, ampak za individualno odgovornost.
Tako imenovana "Šutarjeva zakonodaja" ni naperjena proti Romom kot etnični skupini. Naperjena je proti vsem državljanom, ki sistematično kršijo zakone in se izogibajo plačilu kazni za svoje prekrške. Če se je med 1270 družinami, ki so se soočile z izvršbo, znašlo nesorazmerno veliko romskih družin, to ni dokaz "institucionalnega rasizma" države. To je dokaz o katastrofalni neučinkovitosti dosedanjih politik znotraj romske skupnosti in o alarmantnem obsegu kršitev, ki so ga dolga leta tolerirale tako državne institucije kot, očitno, tudi vi kot vodstvo romske skupnosti.

2. Socialna varnost ni brezpogojna pravica do kršenja zakonov.
Vaša trditev, da je država družinam odvzela "edini vir preživetja," je cinična manipulacija. Država ni odvzela socialne pomoči; z izvršbo je posegla na prejemke, da bi poravnala dolgoletne, neplačane dolgove iz naslova kazni. Ali želite sporočiti, da mora imeti pripadnik romske skupnosti pravico do socialne pomoči, hkrati pa tudi imuniteto pred posledicami svojih dejanj, kot so divja vožnja, nasilništvo ali uničevanje tuje lastnine? V kakšni državi bi radi živeli, gospod Tahirović? V državi, kjer zakon velja za Nerome, za Rome pa ne?

3. Kdo je resnično potisnil otroke v stisko?
Pravite, da so otroci danes lačni zaradi odločitev države. To je laž. Otroci so v stiski zaradi neodgovornih odločitev svojih staršev, ki so s ponavljajočimi se prekrški ustvarili dolgove, ki so zdaj prišli na vrsto za plačilo. Resnična sramota je, da vodstvo romske skupnosti namesto poziva k odgovornosti staršem raje kaže s prstom na državo, ki je končno začela delati red.

Namesto da bi se vprašali, zakaj ti starši niso poravnali kazni, zakaj ne pošiljajo otrok v šolo ali zakaj niso vključeni v delovno aktivacijo, raje ustvarjate mednarodni škandal. S tem branite status quo, ki najbolj škodi prav otrokom. Otrok ne bo rešila socialna pomoč, ampak obvezna izobrazba in življenje v okolju, kjer sta delo in spoštovanje zakonov vrednoti.

4. Vaša odgovornost kot vodje.
Namesto da bi romsko skupnost vodili po poti integracije, izobraževanja in prevzemanja odgovornosti, jo s takšnimi izjavami potiskate v vlogo večne žrtve. To je lažja pot, a je pot v nadaljnjo izolacijo in revščino.

Kje ste bili, ko so prebivalci Dolenjske in Bele krajine opozarjali na nasilje in strah? Kje je bil vaš glas, ko so romski otroci nehali hoditi v šolo? Kje so vaši programi za delovno aktivacijo? Lažje je obtožiti Roberta Goloba in državo rasizma kot pogledati v ogledalo in priznati lasten neuspeh pri vodenju skupnosti v boljšo prihodnost.