Jajca so se podražila, prav tako maslo: poglejte, za koliko

Bliža se velika noč, z njo pa so tesno povezani tudi pirhi. Leta 2023 je bila stopnja samooskrbe z jajci v Sloveniji 90-odstotna, kokoši so jih v povprečju znesle 900.000 na dan, navajajo na Sursu. Jajca so bila letošnjega marca za 1,4 odstotka dražja kot lani. Za 12,6 odstotka je bilo dražje maslo, cenejši pa so bili moka, mleko in sladkor.

V letu 2023 je konzumna jajca v Sloveniji valilo 1,4 milijona kokoši nesnic. Lani je bilo treba za 10 jajc odšteti povprečno 2,38 evra, kažejo podatki Statističnega urada RS (Surs).

Za velikonočne praznike so značilni tudi peka potice, kuhanje šunke ter ribanje hrena. Med osnovnimi sestavinami za pripravo potice, ki so moka, jajca, mleko, maslo, sladkor, orehi in kvas, se je najbolj podražilo maslo. To je bilo v letošnjem marcu za 12,6 odstotka dražje kot v lanskem.

Podražila so se tudi jajca (za 1,4 odstotka) ter suho sadje in oreški (za 0,1 odstotka). Po drugi strani se je moka pocenila za 2,7 odstotka, sveže polnomastno mleko za 0,9 odstotka in sladkor za 0,6 odstotka.

Pridelali za 476 ton hrena

Za pridelavo hrena je bilo lani namenjenih 52 hektarjev površin. Pridelali so ga 476 ton. Domača pridelava pa ni pokrila vseh potreb. Lani ga je Slovenija poleg tega uvozila 17,8 tone, medtem ko je bila izvožena količina veliko manjša, in sicer smo ga izvozili eno tono.

Tudi šunka je tradicionalna velikonočna jed. Predlani je bila stopnja samooskrbe s svinjino 37-odstotna, kar je najmanj med vsemi vrstami mesa. Za kilogram svinjskega mesa s kostjo je bilo treba lani odšteti v povprečju 4,96 evra, kar je bilo okoli šest odstotkov manj kot leto prej.

Nekateri bodo podaljšani konec tedna izkoristili za kratke počitnice. Med lanskimi velikonočnimi prazniki, ki so trajali od sobote, 30. marca, do ponedeljka, 1. aprila, so domači turisti ustvarili 20.100 nočitev, in sicer največ od teh v Piranu (13 odstotkov), sledili sta občini Podčetrtek (devet odstotkov) in Brežice (osem odstotkov).