Zapisano krajevno ime ima na slovenskih tleh devet naselij, predlagamo pa vam, da se pomujate do Kranja, kjer imajo Hrastje okoli tisoč prebivalcev. Dvomimo, da kateri od njih nima pridnih rok in umne pameti, saj je kraj, predvsem pa razprostrani del kmetijskih zemljišč okoli, urejen do zadnje podrobnosti.
Hladilnik na zaupanje na kmetiji Pr' Petrovc
Da se s Slovencem pregovorno pridnostjo da doseči veliko, dokazuje nabor kmetij, ki prehajajo iz roda v rod. Ena takih je Pr' Petrovc, ki jo imajo Staretovi v lasti menda že dvanajsti rod.
Zaupa ljudem
Pr' Petrovc ni mlada kmetija, čeprav bi na pogled lahko tako zatrdili. Vse je urejeno, lično, obnovljeno ali novo, nikjer zatohlega vonja starih kmetij. »Nihče nima točnega podatka, od kdaj je naša družina na kmetiji, je pa stalno v naši lasti,« pove
Jaka Stare, ki ima jajca. Ne malo, veliko jih ima. Dobesedno!
Če bo šla prodaja jajc v takem tempu, bo razmislil o nakupu avtomata.
»Zadnje čase se ljudje vedno bolj zavedamo, kaj je dobra hrana. Vsak ve, da so domače dobrote najboljše, ampak brez slovenskih kmetov nikoli ne bi prišli do naše najboljše hrane. Zato upam, da se čim več ljudi tega zaveda in podpira kmete, ki se iz dneva v noč trudijo, da bi ljudem lahko postregli le najboljše,« je pred časom zapisal 20-letnik in dodal: »Tudi naša kmetija se zelo trudi in zdaj nam je uspelo uresničiti želje, da bi razširili prodajo jajc. Na dvorišče smo postavili hladilnik na zaupanje za prodajo jajc. Zelo bomo veseli vašega obiska in nakupa.«
Hladilnik na zaupanje?
Jaka je pred vhod kmetije Pr' Petrovc postavil hladilnik. Čisto običajen. Nanj ni namestil nobene ključavnice, ne odpira se na nobeno šifro. Jaka je napisal in na vrata nalepil simpatično sporočilo mimoidočim, v katerem pove, da je cena desetih jajc dva evra, denar naj dajo v nabiralnik, prazne škatle pa naj pustijo na hladilniku. Kar tako? Tako preprosto? »Da, naj bo čim bolj lahko,« pove fant, ki mu z obraza ne izgine širok nasmeh: »Vsak lahko pride, kadar hoče, pa še nam se prihrani dovolj časa,« razloži mladi mož, ki ponuja domača jajca na zaupanje. Spet odkimavamo in se z besedo ozremo na današnje čase, ko ne moreš verjeti nikomur. »Verjamem ljudem, menim, da niso pokvarjeni in da jim lahko zaupam.« Hladilnik stoji Pr' Petrovc tretji mesec. »Nikoli ni bilo nič omembe vrednega. Ljudje pridejo, vzamejo jajca in dajo denar v nabiralnik.«
Za darilo pavaPr' Petrovc putke znesejo vsak dan eno jajce. »To je skupaj šest jajc na teden, en dan so proste,« smeje razloži Jaka Stare, ki odkrije ob prostoru za kokoši še darilo, ki ga je prejel ob polnoletnosti. Gre za pavov par, ki mu je v ponos in veselje.
Med sprehodom do kurnika izvemo, da sami pridelujejo osnovno krmo za živali. »Gre za žita, koruzo na poljih ter travnike, kjer je krma za goveda.« Obdelujejo okoli 20 hektarjev. Na kmetiji je v novem in udobnem hlevu 90 repov govedi, od tega več kot polovica molznic. Redijo še 45 putk, rjavih nesnic, poleg še tri peteline. »Eden je s kurami, dva pa sta prostoživeča. Hodita po svoje. Vesta, da ne smeta po vasi, saj sem jima dopovedal, da bosta za glavo krajša, če ga userjeta,« med smehom razloži Staretov in doda, da prostoživeča včasih priskočita kolegu iz kokošjega harema na pomoč: »Sta res prava kolega.«
Ostaja pri hladilniku
Jaka je po osnovnem šolanju obiskoval Biotehiški center Naklo v Strahinju, po maturi pa se je odločil, da bo ostal na kmetiji. »Če bo dovolj dohodka za še enega zaposlenega, se bom zaposlil doma, drugače pa bom poiskal zaposlitev drugje. Končal sem program kmetijsko-podjetniškega tehnika. Največ smo se učili osnovnega kmetijstva, tako lahko samostojno načrtujem, vodim in izvajam dela v rastlinski in živalski proizvodnji ter dopolnilnih dejavnostih, bilo pa je tudi nekaj drugega uporabnega podjetniškega znanja, ki lahko koristi na kmetiji. Vedno sem vedel, da bom kmetovalec. Kako bo naprej, ne vem, bom videl, kako mi bo šlo v življenju, ampak trenutno mi je kar fino.«
Verjamem ljudem, menim, da ljudje niso pokvarjeni, da jim lahko zaupam.
Spet se ozremo na hladilnik, kjer prodaja jajca na zaupanje. »Razmišljam, če bo šla prodaja jajc v takem tempu, bom nabavil avtomat za prodajo. Sem že pregledoval podatke po spletu, ampak je taka mašina precejšen finančni zalogaj. Trenutno bo ostalo, kot je. Če bo povpraševanje večje, bom povečal število kokoši, hladilnik pa ostane.« Jaka Stare pri dvajsetih pomladih stavi na zaupanje in dobro voljo. Stavi na poštenost. Ne ponuja le jajc svojih prelestnih putk, mladenič iz Hrastij nam ponuja nekaj, na kar smo že vsi zdavnaj pozabili: da smo lahko pošteni ljudje!
