ROGAŠKA SLATINA – Šestinpolletni Jakob Zupan je skupaj s svojim bratcem dvojčkom Ažbetom, mamico Anito in očetom Gašperjem sedel na letalo in poletel proti ZDA, sanjam naproti. Nič čudnega, da je bilo zato zadnje dni v Cerovcu pod Bočem še posebej živahno. Sorodniki, prijatelji in znanci so si pri Zupanovih podajali kljuke, saj je želel Jakobu pred odhodom vsak še enkrat zaželeti vso srečo. Medtem ko so pakirali kovčke, smo jih zmotili tudi mi. A ni bilo zaradi bližajočega se odhoda na dolgo pot pri hiši čutiti prav nobene nervoze. Še manj zaskrbljenost. Prav nasprotno, Jakob nam je takoj ob prihodu prišel naproti in zatrdil, da že komaj čaka, da gredo na pot.
»Ko se bomo vrnili, pa ne bom več potreboval opornice in jo bom lahko kar prodal,« je dejal. In zatrdil, da je ne bo prav nič pogrešal. Opornico na desni nogi uporablja od lanske prve operacije na Floridi, ki je bila zelo uspešna in je pomenila prelomnico v njegovem življenju. Jakob se je namreč po njej veliko lažje gibal, celo nogomet je lahko igral s svojim bratcem Ažbetom in drugimi vrstniki na domači zelenici. Pa vendar je opornica še vedno tujek, ki ga ovira. A če bo šlo vse po sreči, je kmalu ne bo več potreboval.
Podaljševanje z botoksom
Jakob se je rodil brez kolka, prav tako mu po rojstvu ni rasel zgornji del stegnenice, zato je imel desno nogico krajšo od leve za okoli 11 centimetrov. Naši zdravniki zanj niso našli rešitve. Mu jo je pa zato ponudil priznani ortoped dr. Dror Paley s klinike na Floridi, ki ga je prvič uspešno operiral lani. Zdaj, po letu dni, je pred njim še ena operacija, pri kateri mu bodo odstranili lani vstavljeni material in mu nogico podaljšali, obenem pa mu bo ta operacija izboljšala gibljivost kolka. Čeprav naj bi imel Jakob nogico krajšo za 11 centimetrov, pa so lani na Floridi izmerili, da je ta krajša celo za 13,9 centimetra. Skoraj štiri centimetre so pridobili pri prvem operativnem posegu, ko so mu izpahnjen kolk prestavili nekoliko nižje v šalčko in nogico postavili v pravilno lego. Zdaj bo na vrsti podaljševanje kit, pri čemer si bo dr. Paley pomagal z botoksom. Prav ta, druga operacija bo za Jakoba tudi ključna, saj naj bi bila po njej desna nogica krajša kvečjemu še za dober centimeter ali dva. Kar pa se bo dalo uravnati s primerno ortopedsko obutvijo. In morda bo ta operacija za Jakoba zadnja. To upata tudi mamica Anita in ati Gašper, oba zaposlena v slovenski policiji, ki sta morala denar za prvo operacijo – stala je kar 180.000 evrov – zbrati sama. Uspelo jima je ob pomoči številnih dobrih ljudi, med katerimi ste bili tudi vi, dragi bralci Slovenskih novic! Zbrani denar je torej šel v prave roke in Jakobu ste omogočili, da je v življenju obrnil nov list.
Tudi letos so starši že začeli zbirati prepotreben denar, a so tik pred zdajci vendarle dočakali odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje, ki je sprejel odločitev, da bodo Jakobu krili stroške druge operacije pa tudi stroške poti in bivanja zanj in za mamico. To je bilo za vse veliko olajšanje. Kljub vsemu so denar še zbirali na posebnem računu, saj ga bo družina potrebovala, ker bodo na Florido za 10 mesecev odpotovali skupaj. Jakob in Ažbe sta namreč dvojčka, ki sta drug na drugega zelo navezana. Ne nazadnje pa bo Jakob tudi po operaciji še nekaj mesecev potreboval številne terapije, zato se bodo domov vrnili šele avgusta prihodnje leto. Očetu Gašperju bo zaposlitev na policiji v tem času mirovala, medtem ko mamici Aniti pripada bolniška. In kot pravi Anita, jim to res veliko pomeni, saj bo treba tudi za čas, ko jih ne bo, poravnavati nekatere položnice in druge stroške.
Ganljivo slovo
Jakob in Ažbe sta septembra postala prvošolca in dva meseca obiskovala 1. b razred osnovne šole v Rogaški Slatini. »V šoli je super,« nam odgovori Jakob, ko ga pobaramo, kako je bilo pri pouku. »Učimo se pisati, brati in risati, pri verouku pa sem se naučil že dve pesmici,« nam pove. A še pred krompirjevimi počitnicami sta se Jakob in Ažbe od svojih sošolcev in sošolk za eno leto poslovila, kar ni bilo lahko, saj sta se na mnoge že precej navezala. Menda pa so se rodile tudi že prve simpatije. Potem nam Jakob pokaže pisemsko ovojnico, v kateri ima črke, da se bosta lahko z Ažbetom tudi na Floridi učila abecedo, ter kroge pisanih barv, izrezane iz papirja, na katere so njuni sošolci, sošolke in učiteji napisali dobro želje ali pa jima kaj narisali. »To bova nesla s seboj na Florido,« nam zatrdi Jakob.
Sicer pa bodo starši oba naprej šolali sami, učno snov pa bodo prejemali prek interneta. »Drugo leto, ko se vrnemo, bosta imela izpit iz slovenščine in matematike, tako da bosta lahko šla jeseni normalno v drugi razred,« razloži mamica Anita. Kot pravi, pa bodo Jakoba tudi po vrnitvi s Floride še vodili na terapije s čarobno lučko, ki so zelo drage, a učinkovite. Jakob ima namreč po desni strani mišice precej oslabljene in jih bo še moral utrditi.