Janez Drnovšek: njegova tišina veliko bolj močna kot kričanje množic

LJUBLJANA – Na 10. obletnico smrti nekdanjega predsednika vlade in države Janeza Drnovška so v Narodnem muzeju Slovenije pripravili spominski simpozij s prispevki njegovih sopotnikov. Ti so izpostavili Drnovškovo neuklonljivo politično držo in njegova prizadevanja za vključitev Slovenije v mednarodne povezave ter ga označili za velikega humanista.



Drnovškov strankarski kolega Jožef Školč je izpostavil, da je Drnovšek v politiko vstopil v času prizadevanj za spremembo sistema v državi. »Na najboljši mogoč način se je distanciral od partijske politike, prizadeval si je za mir, ker ni bil tip, ki bi sprožal konflikte,« je pojasnil. 

»Ni bil mrk in neduhovit«

Nekdanji poslanec Tone Partljič je izpostavil Drnovškovo pokončno in samosvojo držo, ocenil je, da Slovenija še ni imela tako dobrega politika. Sam ga niti ni štel za kakega »'pravega' politika, kakor besedo pri nas razumemo, ampak bolj kot 'pragmatičnega' vodjo, ki se je čutil sposobnega, da ureja stvari«. V nasprotju z mnenjem, kot ga imajo nekateri, Partljič meni, da Drnovšek ni bil mrk in neduhovit.



Vodja Drnovškovega kabineta Alja Brglez pa je pojasnila, da je bil kot šef zelo zahteven, da pa je pustil veliko svobode in je bilo lepo delati z njim. 

Novinar in urednik Ali Žerdin je v svojem prispevku v zborniku spomnil na Drnovškove vlade, ki so presegale bipolarnost političnega prostora. 



»Drnovšek človek dialoga«

Nekdanja političarka Vika Potočnik vidi Drnovška kot človeka dialoga. »Njegov kritični in lucidni odnos ter izjemno znanje so bili zame posebne učne ure,« je dejala v spominu na pogovore o vprašanjih, kot so človekove pravice, ugovor vesti, civilno služenje vojaškega roka in demilitarizacija, o katerih se nista vedno strinjala. »Ob nepomembnih konfliktih ali konfliktih, ki so vodili v razdvajanje, se je raje umaknil ali utihnil. Včasih sta bila njegova tišina in šepet veliko bolj močna kot kričanje množic,« je dejala.