Ali ste vedeli, da že govorite grško? Dogodek z naslovnim vprašanjem, ki v sebi že skriva tudi odgovor, sta ob 9. februarju, svetovnem dnevu grškega jezika, pripravila Škofijska klasična gimnazija in Veleposlaništvo Grčije v Zavodu svetega Stanislava v Ljubljani. Grški veleposlanik v Ljubljani Argiris Makris je nagovoru med drugim poudaril: »Deveti februar so novembra na 43. zasedanju Unesca razglasili za svetovni dan grškega jezika. Izbrani datum je povezan z dnevom spomina na Dionysiosa Solomosa, znanega kot našega nacionalnega pesnika. Srečno naključje je, da pride dan za tistim, ki je tukaj v Sloveniji posvečen velikemu Francetu Prešernu. Oba pesnika sta živela in ustvarjala približno v istem zgodovinskem obdobju.«
Toda Grki in Slovenci smo imeli 10. februarja, ko je bila v Zavodu sv. Stanislava proslava, za prijateljsko in slavnostno druženje še en nadvse tehten razlog. Ime mu je Ioannis Kapodistrias, po domače Janez Koprski. Znameniti grški politik, se je 10. februarja 1776 rodil na otoku Krf. V Grčiji 250. obletnici njegovega rojstva posvečajo veliko pozornosti, del tega razpoloženja pa želijo letos z več dogodki prenesti tudi v Slovenijo, saj Kapodistrias ni povezan samo s Koprom (italijansko Capodistria), temveč še bolj z Ljubljano.
»Kapodistriasa včasih primerjam s Francem Habsburškim ali pa Janezom Drnovškom.«
Parado med Ljubljanskim kongresom je naslikal Leander Russ leta 1845. Foto: wikipedia
Na kongresu
Kot pojasni asist. mag. Matic Kristan, mladi raziskovalec na oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, so se njegovi predniki iz Kopra pisali Vittori, družina je imela veliko posestev v Kopru in zaledju. Toda leta 1373 naj bi se Vittorii, domnevno zaradi sporov s koprsko družino Verzi, preselili na Krf, ki je bil prav tako pod beneško oblastjo. Ko so v 17. stoletju prejeli grofovski naziv, pa so se odločili za ime, ki je izhajalo iz mesta njihovega izvora – Kapodistrias.
»Kljub svojemu imenu je bil veliko tesneje kot s Koprom povezan z drugim mestom v Sloveniji – Ljubljano. Študiral je na univerzi v Padovi in vstopil v rusko državno službo. Leta 1821 je bil kot glavni diplomatski predstavnik Rusije navzoč na ljubljanskem kongresu velesil. V boju za vpliv na ruskega cesarja je Kapodistrias izgubil proti Metternichu, vodilnemu avstrijskemu politiku. Njegov ljubljanski čas je bil še posebej usoden, saj je prav takrat izbruhnila grška revolucija. Kongres se je odločil, da revolucije ne bo podprl, in zdelo se je, da je domovina Kapodistriasa na robu katastrofe. Kongres je zapustil slabe volje in se kmalu umaknil iz ruske službe. Njegova naslednja javna funkcija je bilo guvernerstvo neodvisne grške države. Še zanimivost: v času kongresa je bil nastanjen na Mestnem trgu 19 pri Jožefi Laurin. Bila je teta Julije Primic in svakinja znanega egiptologa in diplomata Antona Laurina,« še pojasni Kristan, ki je magistriral iz zgodovine, latinščine in grščine. Tema njegove magistrske naloge je prav Ioannis Kapodistrias na ljubljanskem kongresu.
1373. LETA
so se iz Kopra odselili na Krf.
Znani grški režiser Yannis Smaragdis je lani posnel film Kapodistrias.
Po Kristanovem mnenju je Janez Koprski velika osebnost ne le grške, temveč evropske zgodovine. Odigral je vodilno vlogo v več državah: bil je ruski zunanji minister, sodeloval je pri izoblikovanju sodobne ureditve Švice (združitev kantonov in trajna nevtralnost) ter Grčijo po osamosvojitvi postavil na noge. »Redkokateri državnik je pustil svoj pečat na toliko koncih. Kapodistriasa včasih primerjam s Francem Habsburškim, ki je bil tako rimsko-nemški kot avstrijski cesar, ali pa Janezom Drnovškom, ki je bil tako predsednik predsedstva Jugoslavije kot predsednik Slovenije,« pravi mag. Kristan.
Grška revolucija proti turški fevdalni nadoblasti je slednjič uspela zaradi posredovanja evropskih velesil, Kapodistrias pa si je po imenovanju za prvega guvernerja prizadeval za moderno državo z davčnim sistemom, vojsko, šolstvom ... Med Grke je denimo pripeljal pridelavo krompirja. Zaradi reform pa je imel tudi številne nasprotnike in njegova prizadevanja so se nasilno končala 27. septembra 1831, ko je v Nafplionu, prvi prestolnici Grčije, umrl v atentatu, ustreljen v glavo in zaboden v srce. Pokopan je na rodnem Krfu.
Tesne vezi
Koper in Krf sta imela v obdobju Beneške republike med letoma 1279 in 1797 veliko stikov. Številni vojaki s koprskega območja so se na Krfu borili proti Turkom, s Krfa pa so v Koper prihajali zlasti trgovci. Čeprav ne vemo, ali je Joannis Kapodistrias sploh kdaj obiskal Koper, je prvi predsednik neodvisne Grčije dodatna vez med dvema mediteranskima državama.
Mestna občina Koper je del mreže mest Ioannisa Kapodistriasa, na Kapodistriasovem trgu v Kopru stoji njegov bronasti kip, darilo Grčije. Grško veleposlaništvo v Ljubljani v letošnjem letu ob 250. obletnici njegovega rojstva načrtuje še več prireditev.
Prizor atentata pred cerkvijo v Nafplionu, kjer sta ga ubila člana mogočne družine Mavromichalis. Slika Charalambosa Pachisa.
