Janezu Janši uspelo, postal je mandatar za sestavo nove vlade. »Hvala in ni popuščanj«

Prvak SDS Janez Janša je danes v DZ po pričakovanjih dobil mandat za sestavo četrte vlade. V DZ so pravkar zaključili razpravo. Iz opozicije so se med razpravo vrstili očitki o prelomljenih obljubah njegovih podpornikov, pa tudi opozorila pred razkrajanjem javnega zdravstva, šolstva in medijev. V koaliciji pa so prepričani, da bo nova koalicija za razliko od sedanje, ki da ni delala za ljudi, poskrbela za razvoj države. Pred začetkom tajnega glasovanja o kandidatu za mandatarja Janši je predsednik DZ Zoran Stevanović poslance znova pozval, naj ne označujejo glasovnic. Izidi glasovanja so bili znani ob 17. uri.

DZ je na tajnem glasovanju z 51 glasovi za in 36 glasovi proti predsednika SDS Janeza Janšo izvolil za novega predsednika vlade. Janša, ki je pred poslanci že zaprisegel, ima tako mandat za sestavo svoje četrte vlade, ki bo 16. slovenska vlada. Kandidate za ministre mora v DZ predložiti v 15 dneh. Po izvolitvi je Janša v DZ v skladu z ustavo prisegel, da bo spoštoval ustavni red, ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. Po zaprisegi pa je v kratkem nagovoru poslancem dejal, da je bil danes narejen »pomemben korak k bolj uspešni in bolj svobodni Sloveniji«. »Hvala in ni popuščanj,« je še dodal.

Dan pred današnjo mandatarsko sejo DZ je predsednik SDS podpisal koalicijsko pogodbo s trojčkom strank NSi, SLS in Fokus ter stranko Demokrati, s katerimi si prizadevajo za oblikovanje nove vlade. Novega predsednika vlade pa so poleg poslancev omenjenih strank glede na izid današnjega tajnega glasovanja, kot kaže, podprli tudi poslanci Resnice, ki so prav tako prispevali tudi podpise pod mandatarsko kandidaturo. Resnica v skladu z napovedmi sicer ne bo vstopila v Janševo vlado. Omenjene stranke skupaj imajo 48 poslanskih glasov, tako je Janša bržkone dobil tudi podporo dveh poslancev narodnih skupnosti in še enega poslanca ali poslanke opozicije. Na tajnem glasovanju je bilo oddanih 87 glasovnic, vse so bile tudi veljavne, je ob razglasitvi izida glasovanja dejal predsednik DZ Zoran Stevanović. Pred začetkom glasovanja je poslance pozval, naj glasovnic ne označujejo.

Janša je danes med drugim napovedal prizadevanja za dokončanje procesov demokratizacije ter uresničevanja programa za državo priložnosti, blaginje in pravičnosti. Med temeljnimi vsebinskimi prioritetami koalicije je naštel razvoj in blaginjo Slovenije, boj proti korupciji in organizirani kriminaliteti, decentralizacijo in debirokratizacijo. V sklepnem delu današnje razprave se je zahvalil koalicijskim partnerjem za vsebinsko razpravo o točkah njihovega programa. Tako današnjih sedem ur razprave ni šlo v zrak, je ocenil. Janša mora po današnji izvolitvi za predsednika vlade v skladu s poslovnikom DZ v 15 dneh v DZ posredovati predlog kandidatov za ministre. V skladu s spremembo zakona o vladi, ki so jo poslanci SDS, NSi, SLS, Fokus, Demokratov in Resnice podprli konec aprila, bo po novem v vladi 14 ministrstev.

Četrta Janševa vlada bo, če bo imenovana ministrska ekipa, nasledila odhajajočo vlado Roberta Goloba. Slednjemu namreč kljub relativni zmagi na marčnih volitvah ni uspelo znova sestaviti koalicije. Po današnji izvolitvi za novega predsednika vlade je Janši prenehal poslanski mandat. Glede na volilni izid je naslednja na vrsti Maruša Babnik, a je treba še počakati na uradno obvestilo Državne volilne komisije.

Pred glasovanjem pestro v Državnem zboru

Iz opozicijskih vrst je bilo pred glasovanjem slišati, da so nastajajočo vlado omogočile predvsem prelomljene obljube poslancev Demokratov in Resnice. Nataša Sukič (Levica in Vesna) jim je očitala, da so obljubljali »poštenost, boj proti korupciji in predvsem gradnjo mostov«. »Jaz teh mostov seveda ne vidim. Vidim pa, da nekaj tednov po volitvah s SDS sestavljate najbolj desno vlado v Republiki Sloveniji doslej,« je dejala Sukič. Katja Kokot (Resnica) pa ji je odvrnila, da mostov »res ne moreš videti, če nosiš plašnice in vidiš samo sebe in svoj majhen mehurček, v katerem živiš«.

Prelomljene obljube je Demokratom in Resnici očitala tudi Lena Grgurevič (Svoboda), ki je bila kritična tudi do »krščanske demokracije«, saj da podpirajo nekrščanske vrednote. »Podpirate laži, podpirate agresijo, podpirate moč elitam proti ubogim,« je dejala. Očitala jim je, da so znebili nekdanjih predsednikov NSi Ljudmile Novak in Mateja Tonina, ker se nista želela ukloniti Janši. Podpornikom Janševe mandatarske kandidature je očitala, da ustoličujejo dvakrat obsojenega storilca kaznivih dejanj, večkrat spoznanega za odgovornega pred Komisijo za preprečevanje korupcije. Grgurevič je navedla, da Janša v aferi Patria ni bil obsojen, ker je »parlament spremenil zakon o zastaranju, da je lahko Patria zastarala«.

Karmen Furman (SDS) pa je Grgurevič očitala laži in zavajanje javnosti. V zvezi z afero Patria je Furman pojasnila, da je sodbo razveljavilo ustavno sodišče. »Prepričana sem, da nas čaka 'blitzkrieg', hitro podrejanje vsega, kar v tej državi še stoji - javno zdravstvo, javno šolstvo, javni mediji, vse to se bo razkrajalo,« je bila ostra Grgurevič. Prav tako so bili v opoziciji kritični do odnosa koalicije do sindikatov in nevladnih organizacij. Andreja Katič (SD) je denimo poudarila, da nova vlada s predlaganjem zakonov za discipliniranje sindikatov in napovedjo boja proti nevladnim organizacijam začenja s slabo popotnico.

Luka Goršek (SD) je ob tem izpostavil tudi, da ne bodo pristali na znižanje demokratičnih standardov, omejevanje človekovih pravic in slabljenje socialne države, prav tako ne bodo molčali, »ko bodo tarča postali sindikati, civilna družba, mediji ali katerekoli demokratične institucije«. V opoziciji so opozorili tudi, da se Janševe besede ne skladajo z njegovimi dejanji. V Svobodi so mu očitali, da kljub drugačnim napovedim sestavlja manjšinsko vlado. Janša pa je temu oporekal in predstavil določbe o volitvah predsednika vlade v ustavi, za katero je, kot je dejal, tudi sam glasoval. Zatrdil je, da v prvem in drugem krogu, ko je za izvolitev potrebna absolutna večina glasov, teoretično ni možno dobiti manjšinske vlade. Ta je možna šele v tretjem krogu, če se DZ zanj odloči, saj tedaj za izvolitev zadošča navadna večina, je pojasnil.

V razpravi je odmevala tudi afera Black Cube

V razpravi je odmevala tudi afera Black Cube, ki je zaznamovala zadnji del predvolilne kampanje.  FOTO: Voranc Vogel

V razpravi je odmevala tudi afera Black Cube, ki je zaznamovala zadnji del predvolilne kampanje. Sukič je prepričana, da bo koalicija uslugo za pomoč pri tej aferi vrnila s podrejanjem slovenske zunanje politike interesom Izraela. Jelka Godec (SDS) je medtem novo opozicijo obtožila, da so pred volitvami začeli z novo afero, »kajti brez afer pred volitvami levi pol nikoli ne more zmagati«. V SDS so odhajajoči vladni koaliciji očitali, da se oklepa oblasti za vsako ceno in onemogoča mirno tranzicijo oblasti. Andrej Poglajen (SDS) je pri tem izpostavil tudi poskus izpodbijanja volitev na ustavnem sodišču.

Podporniki Janševe kandidature so prepričani, da je Janša prava izbira za mandatarja. V Resnici ga bodo po besedah Kokot podprli, saj so z njim dobili konkretnega sogovornika, ki se drži svoje besede. Janez Žakelj (NSi, SLS, Fokus) je medtem pojasnil, da je Janša izkušen, vzdržljiv in discipliniran. Za Demokrate je bila medtem po besedah Barbare Levstik Šega ključna koalicijska pogodba. V novi koaliciji so svojim predhodnikom očitali slabo upravljanje z državo, še posebej z infrastrukturo, zdravstvom in gospodarstvom. Tadej Ostrc (Demokrati) je poudaril, da so ljudje utrujeni od ideoloških sporov v zdravstvu. Ljudi ne zanimajo politični boji na plečih zdravstva, ampak ali bodo dobili zdravnika, kdaj bodo dobili zdravnika in kdaj bo njihov otrok dobil ortodonta, je dejal.

»Štiri leta smo v Sloveniji gledali divji ples tanga z redečimi salonarji, ples korupcije, privilegijev, destruktivnosti za našo državo. Sedaj je čas, da se ta dimna zavesa s plesišča umakne,« je dejal Poglajen. Po njegovih besedah je treba graditi na ambiciji posameznikov. Poslanec Dejan Süč (Svoboda) pa je zavrnil kritike Ive Dimic (NSi, SLS, Fokus), da odhajajoča vlada ni naredila nič za ljudi. V Lendavi je ta vlada naredila toliko, kot nobena vlada prej, je poudaril. Izpostavil je tudi dvig povprečnine za občine v preteklem mandatu. Süč podpira krepitev lokalnih skupnosti in tudi razmislek o oblikovanju regij, ki ga napoveduje nova koalicija.