Od Patrie do Trente: bi Janša lahko postal predsednik vlade?

Čeprav proti predsedniku SDS Janezu Janši poteka sodni postopek v zadevi Trenta, ga morebitna pravnomočna obsodba na zaporno kazen sama po sebi ne bi izločila iz parlamentarnih volitev. V skladu z veljavno slovensko zakonodajo namreč oseba, ki je bila pravnomočno obsojena na zaporno kazen, lahko kandidira za poslanca pa tudi za predsednika vlade ali ministra.

Janša bo usodo izvedel na veliki petek, pred sodiščem odmeva »Je suis Janez Janša« (FOTO)

To ni precedens – Janša je leta 2014 kandidiral na volitvah iz zapora in bil izvoljen v državni zbor.

Zakon o poslancih predvideva, da poslancu preneha mandat le v primeru, če je med opravljanjem funkcije pravnomočno obsojen na več kot šest mesecev zapora. Tudi v takšnem primeru pa ima zadnjo besedo pri odvzemu mandata lahko državni zbor, ki se odloči, ali bo poslancu mandat odvzel ali ne.

Janša zahteva 900.000 evrov odškodnine, toliko mu ponuja država

Bo kmalu zahtevana nekaznovanost?

Možne spremembe prinaša predlog novega zakona o funkcionarjih, ki je še v zakonodajnem postopku. Ta predvideva, da bi bila za imenovanje na funkcijo ministra ali premierja zahtevana nekaznovanost – vendar pa zakon ne ureja razrešitve, če je funkcionar obsojen med mandatom. O njegovi nadaljnji usodi bi tako odločala bodisi vlada bodisi poslanci.

Janez Janša pričakuje skoraj milijon evrov odškodnine

V Janševem primeru bo torej ključno vprašanje čas – ali bo obsodba pravnomočna pred volitvami, med mandatom ali sploh ne.

Zakon ne zahteva, da je kandidat za ministra ali premierja nekaznovan – torej je tudi obsojena oseba lahko imenovana na ta položaj. V primeru pravnomočne obsodbe med mandatom o morebitni razrešitvi odloča vlada oziroma državni zbor, ne zakon.