
Galerija

Napovedi vlade o »mehkem prestrukturiranju« javnega sektorja so sprožile vprašanja, kaj se bo zgodilo z zaposlenimi in javnimi storitvami. Premier Janez Janša meni, da je del ljudi v državi razporejen napačno, medtem ko sindikalna stran opozarja, da javnega sektorja ni mogoče obravnavati zgolj kot strošek.
Predsednik vlade je ob prvih sto dneh vlade odprl eno občutljivejših vprašanj: koliko ljudi Slovenija dejansko potrebuje v javnem sektorju? Po podatkih, ki jih je predstavil, je bilo leta 1991 v javnem sektorju 125.798 zaposlenih, leta 2025 pa že 196.123. To pomeni povečanje za več kot 70.000 ljudi oziroma skoraj 56 odstotkov. Janša meni, da je prav neracionalna razporeditev ljudi eden od razlogov, zaradi katerih Slovenija po blaginji ni dohitela najrazvitejših evropskih držav.
Premier ne govori o množičnem odpuščanju, ampak o tako imenovanem mehkem prestrukturiranju. Razmere na trgu dela so po njegovih besedah za takšen premik ugodne, saj gospodarstvu močno primanjkuje zaposlenih. Janša je dejal, da v Sloveniji na različnih delovnih mestih manjka okoli 150.000 ljudi. Po njegovem je zato smiselno, da ljudje odhajajo tja, kjer obstajajo dejanske potrebe po delovni sili in kjer lahko tudi bolje zaslužijo. Vlada napoveduje še racionalizacijo državne uprave in njeno večjo decentralizacijo, kar naj bi pomenilo tudi manj državnih služb skoncentriranih v Ljubljani.
»Če se želi vse privatizirati, pa naj bo toliko poguma, da naj se pove.«
Premier sicer priznava, da rast zaposlovanja ni bila povsod neupravičena. Kot področja, kjer je bilo povečanje vsaj deloma potrebno, je omenil denimo zdravstvo, socialno varstvo in obrambo. Več pomislekov ima glede nekaterih drugih delov sistema, med drugim državne uprave in šolstva.
Prav tu se začnejo velika vprašanja. Katera delovna mesta naj bi država zmanjšala? Koliko ljudi naj bi odšlo drugam? In predvsem, kaj bi zmanjševanje števila zaposlenih pomenilo za kakovost storitev, ki jih državljani vsak dan potrebujejo?
Sindikati že dlje opozarjajo, da je v nekaterih delih javnega sektorja težava ravno nasprotna: ljudi primanjkuje. Še posebno občutljivi so zdravstvo, socialno varstvo, policija ter vzgoja in izobraževanje. Sindikalna stran opozarja tudi pred možnostjo, da bi krčenje javnega sektorja postopoma odprlo več prostora zasebnim izvajalcem.
»Naj bo toliko poguma, pa naj se pove, da se bodo privatizirali šole, zdravstvo, socialne usluge, vse, ampak to je potem neka druga država,« se je tako sindikalist Branimir Štrukelj odzval na izjavo premierja o preobsežnem javnem sektorja za RTV Slovenija. Na vprašanje, ali je mogoče množično odpuščanje v javnem sektorju pa: »Ne, seveda ni mogoče. Tukaj gre tudi za to, kar je bilo že rečeno, najprej so prišli po sindikate, če parafraziram, zdaj prihajajo pa po javne uslužbence. Iz vsega tega ne bo nič, če hočemo obdržati neko raven kakovosti naše države, saj se ne da delati brez javnih uslužbencev, razen če se želi vse privatizirati, potem pa naj bo toliko poguma, pa naj se pove, da se bodo privatizirali šole, zdravstvo, socialne usluge, vse, a ne, ampak to je potem neka druga država.«
Ob napovedih takšnih sprememb zato odmeva ostro sporočilo: »Če se želi vse privatizirati, pa naj bo toliko poguma, da naj se pove.«