Janša kritiziral Združene narode in evropske vlade, pohvalil pa Melanio Trump: Je vir ponosa

Premier Janez Janša je v pogovoru za televizijo Fox News Digital ob robu zasedanja 81. Generalne skupščine Združenih narodov slednje obtožil uporabe dvojnih meril pri globalnih spopadih, saj naj bi osredotočanje mednarodne skupnosti na Gazo zasenčilo rusko vojno proti Ukrajini in druge humanitarne krize.

»Moramo se znebiti dvojnih standardov,« je v pogovoru dejal Janša. ZN je pozval, naj enakovredno uporabljajo svoja razpoložljiva diplomatska in varnostna orodja, namesto da pozornost, denar in energijo usmerjajo v en konflikt, druge pa zanemarjajo. Kot je dejal, ga je presenetilo, kako močno je Gaza prevladovala v govorih ob otvoritvi zasedanja Generalne skupščine, medtem ko je vojna v Ukrajini prejela sorazmerno manj pozornosti.

Po njegovih besedah ta za Slovenijo in druge evropske države predstavlja neposredno varnostno grožnjo, pri čemer ni jasnih znakov, da je Moskva pripravljena na pogajanja. Ob tem je poudaril, da so bili ZN ustanovljeni za preprečevanje takšnih konfliktov in da ne bi smeli dopustiti, da bi njihovo pozornost popolnoma prevzela ena sama regija. Opozoril je na preganjanje kristjanov v Nigeriji in druge humanitarne krize po svetu ter zatrdil, da morajo ZN priznati, da se različne države soočajo z različnimi varnostnimi in humanitarnimi izzivi. Napovedal je, da namerava to vprašanje izpostaviti v svojem nocojšnjem govoru pred Generalno skupščino.

V času vlade Roberta Goloba je Slovenija junija 2024 priznala Palestino, julija lani pa uvedla embargo na orožje za Izrael. Ukrepe je zagovarjala kot nujne za zaščito palestinskih civilistov in spoštovanje mednarodnega prava. Medtem si Janša od vrnitve na premierski položaj prizadeva za okrepitev odnosov z Izraelom. V začetku meseca je Izrael v Sloveniji tudi odprl svoje stalno veleposlaništvo, vladi pa sta podpisali tudi program sodelovanja na področjih izobraževanja, znanosti, kulture, mladine in športa, ki bo veljal do leta 2030. Janša je ta pristop opisal kot vrnitev k tradicionalno dobrim odnosom med državama in ne kot dramatično diplomatsko preusmeritev.

Kritiziral je tudi evropske vlade, ki po njegovem mnenju niso prepoznale širših strateških povezav med Iranom, Rusijo ter konflikti v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Sam po lastnih besedah že desetletja podpira iransko opozicijo, v pogovoru je v luči tega zatrdil, da trajnega miru na Bližnjem vzhodu ne bo brez spremembe režima v Teheranu. Nekaterim evropskim vladam je očital, da niso dosledne, saj podpirajo Ukrajino, hkrati pa zavzemajo stališča do Irana, ki po njegovem mnenju ne upoštevajo odnosov med Teheranom in Moskvo. Kot primere je navedel Irsko in Španijo ter Slovenijo pod prejšnjo vlado.

Namignil je, da so nekateri evropski voditelji palestinsko vprašanje izkoristili za odvračanje javne pozornosti od domačih gospodarskih in političnih problemov, zlasti v obdobju pred volitvami. Premier je v pogovoru pohvalil delo Melanie Trump pri pobudah za otroke in njeno vlogo v Beli hiši opisal kot vir ponosa za mnoge Slovence. Omenil je tudi torkovo srečanje z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom in vabilo v Slovenijo.