

FOTO: Leon Vidic/delo/Matej Družnik/delo Ui

Janez Janša. FOTO: Leon Vidic/delo

Bo javni sektor ostal brez petine zaposlenih? Sindikati napovedujejo trd boj.(Simbolična fotografija) FOTO: Matej Družnik/delo Ui



Predsednik vlade Janez Janša je ob razpravah o zmanjševanju števila zaposlenih v javnem sektorju napovedal, da vlada pred morebitnimi večjimi posegi ne namerava odločati brez preverjanja volje ljudi. Tako naj bi pred morebitnimi rezi izvedli posvetovalni referendum.

Vprašanje javnega sektorja je v zadnjih tednih postalo ena najbolj vročih političnih tem. Janša je že sredi septembra napovedal prestrukturiranje, v okviru katerega naj bi se po njegovih besedah približno 50.000 zaposlenih postopoma preusmerilo v gospodarstvo. Ob tem je poudarjal, da naj ne bi šlo za množična odpuščanja, ampak za naravni odliv in postopno prehajanje zaposlenih.
Premier svojo napoved utemeljuje s podatkom, da je bilo ob osamosvojitvi v javnem sektorju okoli 126.000 zaposlenih, leta 2025 pa približno 196.000. Vlada ocenjuje, da je del rasti upravičen zaradi večjih potreb v zdravstvu, socialnem varstvu in drugih dejavnostih, medtem ko Janša predvsem pri administraciji vidi prostor za racionalizacijo. Hkrati opozarja na veliko pomanjkanje delovne sile v gospodarstvu. Že septembra je izpostavil, da bi bilo mogoče del zaposlenih iz javnega sektorja postopoma preusmeriti tja, kjer podjetja kadre trenutno iščejo tudi v tujini.

Napovedi so sprožile ostre odzive sindikatov in dela opozicije. Sindikalist Branimir Štrukelj je denimo ocenil, da je številka 50.000 nerealna in da bi tako velik poseg lahko močno prizadel izvajanje javnih storitev.
Vlada naj bi ob pripravi predloga proračunov za prihodnji dve leti načrtovala zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju za deset odstotkov v letu 2027 in nato še v letu 2028, kar je Janša danes zanikal.
»Tega v predlogu proračuna ni,« je zatrdil. Kot je pojasnil, so se te napovedi napačno interpretirale, poleg tega pa je težko oceniti, ali je zares potrebno zmanjšanje števila zaposlenih za deset odstotkov in ali je to res možno na mehak način narediti v letu dni. Zato so številke v kadrovskih načrtih, ki spremljajo predlog proračunov, enake, kot veljajo za letos. »Ni nobenega razloga za paniko, nihče ne bo ostal brez službe,« je dejal.
Po najnovejši napovedi pa vlada pred morebitnimi večjimi rezi očitno želi še neposredno preveriti razpoloženje med državljani. Tak referendum sicer za državni zbor pravno ni zavezujoč. Zakon določa, da ga lahko DZ razpiše o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane, vendar parlament na njegov izid ni vezan.