LJUBLJANA – Sklep o zastaranju zadeve Patria je nezakonit, piše v pritožbi, ki jo je prvak opozicije Janez Janša po svojem odvetniku Franciju Matozu vložil v tem tednu. Spomnimo, Janša je bil obtožen storitve kaznivega dejanja sprejemanja daril za nezakonito posredovanje, sodnica Barbara Klajnšek ga je obsodila, vrhovno sodišče, ki ga vodi Branko Masleša, je sodbo potrdilo, Janša je moral v zapor, nato pa je ustavno sodišče sodbo razveljavilo, med drugim tudi zato, ker je ugotovilo, da obtožni predlog ni izpolnjeval zakonskih pogojev za vodenje kazenskega postopka.
Kaj je sodišče prezrlo
V pritožbi, ki jo v celoti objavljamo v galeriji, med drugim beremo, da bi morala sodnica Tanja Lombar Jenko predlog zavreči, a tega ni storila, ampak se je zatekla k očitnemu zavlačevanju in napačni uporabi določb o zastaranju. Sodišče po mnenju pritožnika ni upoštevalo niti, da je odločba ustavnega sodišča obvezna.
V pritožbi piše, da bi moralo sodišče moralo nadaljevati postopek zoper Janšo in postopek nove razsoje končati najkasneje v dveh letih po razveljavitvi pravnomočne sodbe, predvsem pa bi moralo na podlagi odločbe ustavnega sodišča preizkusiti obtožni predlog in ga zavreči.
Sodišče je po mnenju pritožnika napačno uporabilo določila 112. člena kazenskega zakonika, ker ni uporabilo odločbe ustavnega sodišča iz leta 2008, pa je zagrešilo kršitev kazenskega zakonika glede vprašanja zastaranja. Sodišče v sklep o zastaranju ni zapisalo, zakaj niso upoštevali ustaljene sodne prakse, in zakaj meni, da glede na obvezno uporabo ustavnih odločb tega ni storilo.
Kaj je sodišče kršilo
Pritožniki tako menijo, da je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega zakonika, ker sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih.
Pri tem se sklicujejo tudi na izjavo pravnika in aktualnega predsednika vlade Mira Cerarja, ki jo je zapisala RTV Slovenija na svoji spletni strani: »Zastaranje zadeve Patria ni dobro za nikogar. Ni dobro za pravno državo, saj ne vemo, kakšen bi bil sodni epilog, ne nazadnje pa ni dobro niti za Janeza Janšo, saj bo vprašanje o tej zadevi o tej zadevi ostalo neodgovorjeno.«
Pritožba se končuje s sklepom, v katerem beremo: »Izjave v tem smislu so dali tudi posamezniki iz vodstev parlamentarnih strank ZL, NSi in SD. Glede na takšno izkrivljeno razumevanje prava in ustavnih načel v Sloveniji, ki prevladuje tudi pri nosilcih najvišjih državnih funkcij v državi, je jasno, da napačna uporaba zakona, na podlagi katere je sodnica zastarala primer, predstavlja za pritožnika še dodatno škodo. Tudi če bi pristali na tezo, da sta si v tem primeru dva predpisa v nasprotju, je jasno, da mora sodišče upoštevati tistega, ki je za pritožnika bolj ugoden. S tem ima pritožnik nedvomno pravni interes za vložitev predmestne pritožbe.«
Kaj sledi
Po naših neuradnih, a zanesljivih informacijah se tukaj pot še ne konča. Sledile naj bi tudi odškodninske tožbe, najverjetneje zoper nosilce sodnih funkcij, in to neposredno na Evropsko sodišče za človekove pravice.