
Galerija

Danes je Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih režimov, ki ga je leta 2009 s sprejetjem resolucije razglasil Evropski parlament. Na ta dan leta 1939 je bil podpisan pakt Ribbentrop-Molotov. Evropski parlament je 23. avgust razglasil za dan spomina na milijone žrtev totalitarnih režimov, zlasti nacizma in stalinizma, ter države članice pozval, naj ohranjajo spomin na njihove zločine.
Tudi v novejših dokumentih Evropski parlament poudarja, da je 23. avgust uradni evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov ter da mora biti spomin na njihove žrtve ohranjen brez političnega izkoriščanja zgodovine.
23. avgust je v Sloveniji še vedno evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Sklep o njegovem obeleževanju je vlada sprejela leta 2012. Ne gre ga zamenjevati s 17. majem, nacionalnim dnevom spomina na žrtve komunističnega nasilja, ki ga je vlada Roberta Goloba leta 2023 ukinila.
V Sloveniji osrednje spominske dogodke že vrsto let pripravlja Študijski center za narodno spravo. Lani so denimo v Ljubljani položili vence, v ljubljanski stolnici pa je bila maša za žrtve in nato spominska akademija. No, danes ob 15. uri bo v Rovtah sveta maša za vse žrtve vojne in povojnih pobojev, somaševanje bo vodil msgr. dr. Jože Plut, po maši pa je napovedan še kulturni program.
Ob tem je premier in šef SDS Janez Janša zapisal: »Danes se poklanjamo vsem, ki so zaradi fašizma, nacizma, komunizma in drugih totalitarizmov izgubili življenje, dom ali dostojanstvo. Vsaka žrtev ima svoje ime, družino in tragično zgodbo. Nobena ne sme biti pozabljena. Spomin na njih je tudi odgovornost do prihodnosti. Dejanja, ki so ga povzročili totalitarizmi ter trpljenje, ki so ga pretrpele mnoge žrtve, so za mnoge še vedno živi spomini. Vsak človek ima pravico do groba, dostojnega pokopa in spomina. Čas je, da tudi v Sloveniji obsodimo dejanja in pokopljemo žrtve totalitarnih režimov, zato je Državni zbor sprejel predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, s katerim želimo zadostiti civilizacijski normi, ki nalaga dostojen pokop in pravico do spomina. Ohranjanje zgodovinskega spomina krepi zavest o grozotah različnih totalitarnih sistemov. Samo na tak način lahko preprečimo ponovitve nasilnih in krvavih dejanj naše polpretekle zgodovine. Ko bodo v Sloveniji vse politične sile sposobne z enako mero obsoditi vse tri zločinske ideologije, bomo lahko dosegli spravo ter prihodnjim generacijam zapustili državo, v kateri je človekovo dostojanstvo vrednota, ki jih varujemo vsi.«
Oglasili so se tudi v NSi in zapisali, da je pravica do groba in spomina temeljna človeška in civilizacijska pravica. »Zato je izjemno pomembno, da je aktualna vlada na pobudo Nove Slovenije na tem področju naredila korak naprej in se zakonsko zavezala pokopati žrtve medvojnih in povojnih pobojev na slovenskih tleh,« so poudarili. Kot so še zapisali, moramo vse totalitarizme obravnavati enako in obsoditi vsa njihova dejanja. »Evropa je to že spoznala. Želimo si, da bi to v polnosti storila tudi Slovenija,« so dodali.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar pa je zapisala, da se ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov poklanjamo vsem, ki so jim bili odvzeti svoboda, dostojanstvo in življenje. »Spomin na žrtve nas zavezuje, da odločno varujemo demokracijo, človekove pravice in vladavino prava ter se upremo vsakršnemu sovraštvu, nasilju in zatiranju,« in pozvala, naj bo zgodovinski spomin temelj naše skupne odgovornosti, da se najtemnejša poglavja preteklosti nikoli več ne ponovijo.