Janša zbral dovolj podpisov za mandatarja: na čelo vlade bi ga lahko imenovali že v petek

Vseh 28 poslancev SDS, devet poslancev v trojčku NSi, SLS in Fokus, šest poslancev Demokratov Anžeta Logarja in pet poslancev Resnice je včeraj s svojimi podpisi v državni zbor vložilo predlog za izvolitev 67-letnega Janeza Janše za predsednika vlade. Janša, ki je doslej že trikrat vodil vlado, ima tako na papirju zagotovljenih več kot potrebnih 46 glasov za izvolitev, saj seštevek njegovih poslanskih podpornikov znese 48. Če bo tako še na tajnem glasovanju, ki bo v petek, bo Slovenija novega premierja dobila natanko dva meseca po državnozborskih volitvah.

Robert Golob. FOTO: Matej Druznik

Na teh je slavila stranka Roberta Goloba Gibanje Svoboda, takoj za njo pa je bila SDS. Golob se je kot relativni zmagovalec volitev podal v boj za sestavo svoje že druge vlade. A bolj ko so minevali dnevi, bolj je postajalo jasno, da mu to ne bo uspelo. V trojčku NSi, SLS in Fokus so mu že na samem začetku dali košarico. Kasneje enako pri Demokratih. Da je že četrta Janševa vlada vse bolj realna možnost, se je dodatno potrdilo z izvolitvijo Zorana Stevanovića za predsednika državnega zbora. To se je zgodilo 10. aprila, ko so poleg poslancev Resnice zanj glasovali še poslanci SDS, Demokratov in trojčka NSi, SLS in Fokus. Janša, ko je govor o sestavi vlade, ni želel ničesar prepustiti naključju. Še posebej zato, ker so se prav v zvezi z Logarjevimi Demokrati ves čas pojavljale govorice o neenotnosti njihovih poslancev glede podpore Janši. A očitno to zdaj ni več problem.

V 16. slovenski vladi ministrov Resnice ne bo mogoče videti, saj bo stranka, kot je dejal Stevanović, »huda opozicija«. Želijo si namreč čimprejšnje operativne vlade in ne želijo ustvarjati politične krize. Katja Kokot, vodja poslanske skupine omenjene stranke, je medtem opozorila na poskuse nedovoljenega vplivanja na tri poslance Resnice. To so Nedeljko Todorović, Aleksander Štorek in Boris Mijić. V dopisu, ki ga je poslala predsedniku državnega zbora, včeraj pa ga je objavil portal N1, je zapisala, da naj bi jim bile ponujene premoženjske koristi v povezavi z njihovim odločanjem in parlamentarnim delovanjem. Ponudbe pa da naj bi prihajale tako od posameznih poslancev levega političnega pola kot tudi od vodilnih oseb določenih gospodarskih družb, v katerih ima Slovenija pomemben kapitalski delež.

Asta Vrečko opozarja, da SDS s svojimi političnimi sateliti postavlja najbolj desno vlado v zgodovini države. FOTO: Blaž Samec

V ponedeljek je slovensko javnost nekoliko presenetila novica, da je prejšnji četrtek predsednica države Nataša Pirc Musar na pogovoru z Golobom in Janšo iskala možne rešitve za nastalo politično situacijo, ki bi temeljile na dogovoru, odgovornosti in zavedanju zahtevnih mednarodnih razmer. Iz Gibanja Svoboda so ob tem sporočili, da bi bili pripravljeni podpreti tehničnega mandatarja, ki bi ga predlagala Pirc Musarjeva, in to samo zato, da se na oblast ne bi vrnil Janša. Ta je v odzivu dejal, da se k predsednici »ni šel pogajat«, ampak se je odzval njenemu vabilu. Odgovor na vprašanje glede predloga za tehničnega mandatarja pa je po njegovih besedah že v njegovem pojasnilu glede potrjene koalicijske pogodbe, ki so jo doslej potrdili tudi ostali potencialni koalicijski partnerji.

Pred skorajšnjim začetkom vladanja je včeraj srečno Janši že zaželel vodja politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber. Ob tem je poudaril pomen stabilnosti ter oblikovanja vlade, ki bo proevropska, proukrajinska in bo spoštovala vladavino prava. V domovini pa se medtem že slišijo kritike. »SDS skupaj s svojimi političnimi sateliti postavlja najbolj desno vlado v zgodovini Slovenije,« je poudarila koordinatorica Levice Asta Vrečko. Dodala je, da nova vlada ne nastaja zaradi ljudi, ampak zaradi interesov kapitala, privatizacije javnega in političnega prevzema države.