
Galerija

Vlada je nadaljevala obravnavo proračunskih dokumentov za leti 2027 in 2028. Največ pozornosti vzbujajo predlogi kadrovskih načrtov, ki naj bi po poročanju medijev predvidevali občutno zmanjšanje števila zaposlenih v javnem sektorju. Sindikati so zaradi informacij o možnih rezih že močno zaskrbljeni, omenjajo pa tudi možnost stavk in demonstracij.
Kaže na to, da se je vlada javnega sektorja lotila s sekiro in tudi od tistih napovedanih analiz delovnih procesov očitno ni ostalo nič. Mislim, da ta predlog ponuja jasen vpogled, kakšni rezi čakajo javne storitve in socialno državo, če bo potrjen intervencijski zakon.
Proračunski primanjkljaj do leta 2028 na dva odstotka BDP, novih davkov ne bo
Vlada je danes sprejela predlog državnih proračunov za prihodnji dve leti in v njih določila znižanje primanjkljaja do leta 2028 na dva odstotka BDP. Finančni minister Andrej Šircelj je pohvalil ugodno gospodarsko rast in opozoril na slabo dediščino prejšnje vlade. »Novih davkov ne bo,« je dejal. Tudi zmanjšanje števila zaposlenih ni predvideno.
Za leto 2027 je DZ proračun sprejel že novembra lani, danes pa je vlada sprejela predlog njegovih popravkov. Hkrati je sprejela tudi predlog proračuna za leto 2028, predlog zakona o njunem izvrševanju in preostale dokumente, potrebne za nemoteno izvrševanje proračuna. Vse skupaj bi morala že najpozneje do 1. oktobra poslati v obravnavo in potrditev v DZ. Za leto 2027 je v državnem proračunu predvidenih 17 milijard evrov prihodkov, odhodki pa se zvišujejo na nekaj manj kot 19,4 milijarde evrov. Primanjkljaj bo tako znašal 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), je po seji povedal Šircelj. Leto pozneje, ko je ob nekaj manj kot 17,7 milijarde evrov prihodkov načrtovanih za 19,4 milijarde evrov odhodkov, naj bi se primanjkljaj znižal na dva odstotka BDP. Šircelj je zagotovil, da so proračunski dokumenti v skladu s fiskalnimi pravili. »Smo v okviru fiskalnih pravil, zagotavljamo stabilnost, varnost in predvidljivost, novih davkov ne uvajamo,« je dejal. Pohvalil je gospodarstvo, ki je po njegovih besedah v odličnem stanju, narašča tudi kreditna aktivnost bank. Slovenija beleži eno najvišjih gospodarskih rasti v Evropi in na tej podlagi je vlada pripravila predlog proračunov za prihodnji dve leti. Po drugi strani se mu zdi zaskrbljujoče tisto, kar je aktualna vlada podedovala od prejšnje. »Predvsem na področju plač, osebnih dohodkov in tudi ostalih odhodkov je šlo za finančni razvrat. Ti odhodki so se povečevali brez kakršnegakoli nadzora, tudi v nasprotju z njihovimi lastnimi načrti, kar je povzročilo, da je rast plač znašala okoli 10 odstotkov,« je dejal o politiki prejšnje vlade. Vlada je odločena dediščino, ki jo je podedovala od prejšnje vlade, popraviti. »To bomo popravili s proračunoma za leti 2027 in 2028,« je dejal Šircelj in napovedal, da bodo nadaljevali z gospodarsko rastjo, pa tudi s povečanimi investicijami države, pri katerih si želi večjega sodelovanja tudi zasebnih inštitucij in bank. »S tega zornega kota je naše vodilo zelo preprosto - močnejše gospodarstvo, učinkovitejša država in boljše življenjske možnosti za ljudi, in to brez dodatnega obremenjevanja prebivalstva,« je dejal.
STA
Portal Necenzurirano je nato v petek poročal, da je dobil proračunske dokumente na vpogled. Ti naj bi predvidevali, da bi se število zaposlenih v javnem sektorju in občinah prihodnje leto zmanjšalo za deset odstotkov, leta 2028 pa še za dodatnih deset odstotkov. Po teh informacijah bi ukrep zajel neposredne in posredne uporabnike proračunskih sredstev, izjeme pa naj bi veljale za policijo, Slovensko vojsko, Upravo RS za izvrševanje kazenskih sankcij in Finančno upravo RS. Da vlada išče načine za znižanje proračunskih izdatkov, je bilo sicer jasno že poleti. Julija je resorjem naložila pripravo ukrepov za znižanje izdatkov, če ti znotraj določenih finančnih okvirov ne bi mogli zagotoviti izvajanja vseh nalog in obveznosti.

Napovedani kadrovski načrti so med sindikati povzročili veliko nezadovoljstva. »Vlada se je očitno odločila, da bo šla nad javni sektor s sekiro, namesto da bi pogledala in analizirala procese. Če je predsednik vlade pred nekaj dnevi dejal, da v Sloveniji ne živimo tako slabo, jaz mislim, da če bo to realizirano, bomo živeli zagotovo slabše, kot živimo danes,« je za Televizijo Slovenija dejal predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek.
Še ostrejši je bil predsednik Sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk, ki opozarja, da bi lahko enostransko sprejeti ukrepi sprožili tudi delovnopravne spore.
»Če bo to samo enostranski akt, to pomeni, da so tukaj delovnopravni spori, to je prva stvar, druga stvar so pa lahko tudi trše metode sindikalnega boja, ki se jim reče stavke, demonstracije, kar si niti sindikati, še manj pa vlada želi,« je povedal.
Po poročanju Televizije Slovenija naj bi o načrtih v soboto razpravljal tudi koalicijski vrh.