Javljalniki ogljikovega monoksida kmalu obvezni

Z novim letom moramo imeti v bivalnem prostoru, v katerem je kurilna naprava, ki je odvisna od zraka v prostoru, javljalnik ogljikovega monoksida. Tako pravi že decembra 2013 sprejeti pravilnik o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav, ki kot zadnji rok za vgradnjo določa 1. januar 2017. A k nakupu nas ne sme siliti le zakonska direktiva, pač pa dejstvo, da s to napravo, ki stane vsega nekaj deset evrov, zaščitimo svoja življenja – vsako leto namreč prav ogljikov monoksid zahteva več deset življenj.

Ogljikov monoksid oziroma oksid je izjemno strupen plin, je neviden in brez vonja ter okusa, zato ga ne moremo zaznati; ravno zato mu pravimo tihi ubijalec. »Ogljikov oksid nastaja pri nepopolnem gorenju trdnih, tekočih in plinastih goriv, kadar ima gorivo za gorenje premalo zraka, v prostor pa se sprošča zaradi nepravilne namestitve, vgradnje, delovanja ali vzdrževanja peči na drva in premog, kaminov ter plinskih gorilnikov za ogrevanje prostorov in vode,« opozarja Luka Piko, vodja službe za požarno preventivo pri Gasilsko-reševalnem centru Novo mesto, in svetuje redno pregledovanje in vzdrževanje kurilnih naprav in dimnikov, redno prezračevanje bivalnih prostorov ter namestitev detektorjev ogljikovega monoksida.

Neurejene razmere na trgu

A kot kaže, na našem trgu pri tovrstnih detektorjih ni reda, kot bi ga pričakovali. Tako so v trgovinah v prodaji celo javljalniki, ki so bili v sistemu Rapex zaradi neustreznosti že umaknjeni s trgovinskih polic, a se pri nas znova prodajajo, le pod drugim imenom. Ker gre za »nov« izdelek, je treba znova narediti test, ki bo pokazal na njegovo (ne)ustreznost. »Glede na stanje na trgu se lahko zgodi, da se bo kdo tragično zastrupil z ogljikovim monoksidom, čeprav je bil nameščen javljalnik monoksida, saj je bil ta takšen, da ni pravočasno in uspešno zaznal ogljikovega monoksida,« opozarja vodja sekcije za publicistiko, izobraževanje in usposabljanje pri Slovenskem združenju za požarno varstvo Gašper Golob, ki poudarja, da je še kako pomembno, kam namestimo javljalnik.

»Mesta, kamor ga pritrdimo, ne moremo in ne smemo posploševati, vsak prostor je individualen. Tako moramo v prostorih s kurilno napravo javljalnik CO v skladu s standardom SIST EN 50292:2014 pritrditi na strop, če pa to ni mogoče, ga lahko namestimo na steno 15 centimetrov pod stropom in obvezno nad podbojem oken ali vrat. Oddaljen naj bo od enega do treh metrov od kurilne naprave oziroma od mesta uhajanja monoksida v prostor in minimalno 30 centimetrov od stropne luči ali stene. V prostorih brez kurilne naprave ga namestimo v višino glave: v spalnici v višino glave v položaju spanja, v dnevnem prostoru pa v višino glave ob sedenju. Če imamo otroke, je treba upoštevati namestitev javljalnika v višino otroške glave. Javljalnik ogljikovega monoksida mora biti skladen s standardom SIST EN 50291-1. In prav pri izdelkih, ki ne ustrezajo zahtevanemu standardu, so lahko pogosto priložena pomanjkljiva navodila, kako ga pravilno namestiti. Vsekakor so napačna posplošena navajanja, da moramo javljalnik namestiti 120 do 150 centimetrov od tal. Prav tako ga ne lepimo z lepilnim trakom, pač pa ga obvezno stabilno pritrdimo s priloženimi vijaki,« je še dodal Golob.

Previdno ob nakupu

Cena javljalnikov na našem trgu je med 30 in 60 evri, dražji na primer prikazujejo tudi količino delcev ogljikovega monoksida v zraku in omogočajo povezavo s pametnimi telefoni. »Glede na to, da je življenjska doba takšne naprave 10 let, je letni strošek minimalen,« dodaja Luka Piko in opozarja na razliko med alarmno napravo za ogljikov monoksid in alarmno napravo za požar: alarmne naprave za požar ne zaznavajo ogljikovega monoksida, alarmne naprave za ogljikov monoksid pa ne zaznajo požara oziroma dima dovolj zgodaj. Prav tako ogljikovega monoksida ne zaznajo alarmne naprave za plin propan-butan, ki je v plinskih napeljavah in jeklenkah.

Sicer pa niso samo peči tiste, iz katerih lahko uhaja strupeni plin. Tudi plinske kuhalne plošče so vir uhajanja ogljikovega monoksida pa prenosni plinski ali oljni grelniki, kamini, plinske oziroma oljne peči in grelniki pa krušne peči, tudi peka na žaru v zaprtih prostorih je lahko vir monoksida, prav tako slab odvod plinov iz peči, zamašeni dimniki ali pa na primer pepel, ki skrito tli ob peči, monoksid pa potem prehaja v druge prostore. Velikokrat se tudi zgodi, da zaradi podtlaka, ki nastane v bivalnem prostoru pri sočasni uporabi kuhinjske nape in kurilne naprave, odvisne od zraka v bivalnem prostoru, uhajajo dimni plini in monoksid iz dimovodnih napeljav v stanovanje. In seveda so vir tihega ubijalca avtomobili, kosilnice in drugi motorji, ki jih spravimo v pogon v garažah. »Koncentracija ogljikovega monoksida se lahko zelo hitro poviša do smrtne doze, je pa zelo problematična in zelo škodljiva tudi dolgotrajna izpostavljenost nizkim koncentracijam ogljikovega monoksida,« opozarja Luka Piko. Tudi zato so bolj priporočljive naprave, na katerih lahko odčitamo koncentracijo CO v zraku.