Dr. Bojko Bučar: »Vprašanje je, kdo je spodbudil to množično migracijo 72 tisoč Maročanov v Ceuto«

Nedavni dramatični dogodki v španski enklavi Ceuta, ki so se zvrstili ob koncu julija in v prvih dneh avgusta 2026 ter v katerih je po najnovejših uradnih podatkih umrlo najmanj 72 ljudi, so sprožili številna ugibanja o ozadju in geopolitičnih dejavnikih v ozadju te krize. Kot smo že poročali, številni španski strokovnjaki in raziskovalci opozarjajo, da dogajanje morda ni bilo naključno, temveč del hibridnega vojskovanja Maroka, ki s pritiskom na meje že vrsto let izpodbija špansko suverenost nad Ceuto in Melillo ter Madrid sili v politična popuščanja.

O tem, ali gre v ozadju res za premišljeno geopolitično strategijo Rabata ali celo za vplive tretjih velesil ter kaj ta kriza pomeni za ranljivost evropskih meja, smo se pogovarjali z dr. Bojkom Bučarjem, priznanim strokovnjakom za mednarodne odnose in zaslužnim profesorjem na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Kaj so po vaši oceni ključni razlog, da je do tega izrazitega vala prišlo prav v tem trenutku?

Na to vprašanje bomo, če sploh, odgovor dobili nekoč v prihodnosti. Vprašanje je, kdo je spodbudil to množično migracijo, ki jo številni politiki, predvsem desni, imenujejo »invazija« na Evropo (in njeno identiteto). Na prvo žogo je tega lahko obtožen Maroko. Ta Ceuto in Melilo pojmuje kot svoje ozemlje, ki ji ga Španija mora slej ko prej vrniti. V tem smislu je v preteklosti že večkrat povzročala migrantske težave za Španijo, kar naj bi pripomoglo k temu, da se Španiji njeni eksklavi ne splačata več. Toda tokrat je Maroko zanikal vsakršno vpletenost in je tudi takoj sprejel vse vrnjene migrante. Je možno, da maroške tajne službe, tako kot španske, niso vedele nič o tem, kaj se pripravlja? Če pa zadeve ni sprovociral Maroko, kdo pa potem. Nekateri namigujejo, da bi za množično migracijo lahko stale ZDA in Izrael (Španiji je pač potrebno vrniti njeno politiko do Gaze in Izraela in nesodelovanje v vojni z Iranom). Za to zaenkrat tudi še ni dokazov in večinsko mnenje držav je trenutno previdno kazanje s prstom na kriminalne združbe. Kakšen interes naj bi te imele, ostaja skrivnost.

Vprašanje je, kdo je spodbudil to množično migracijo, ki jo številni politiki, predvsem desni, imenujejo »invazija« na Evropo, pravi profesor Bučar. FOTO: Leon Vidic

Kaj ta primer razkriva o dejanski ranljivosti in sposobnosti varovanja zunanjih meja Evropske unije?

Zdi se, da samo posredno. Da so zunanje meje EU ranljive, je dejstvo, ki se ga v EU tudi zavedajo. Če se do določene mere lahko nadzoruje meje na kopnem s »prenovljeno železno zaveso«, pa pomorske poti ostajajo mehki trebuh EU. V tem smislu težavnost varovanja zaznamo predvsem v Grčiji in Italiji (da Malte in Cipra ne omenjamo). Do določene mere tudi v Španiji in njenih atlantskih otokih, ne pa v Ceuti in Melili (zaradi omejenosti ozemlja, njunem formalnopravnem statusu, odnosom z Marokom ipd.)

Kakšen nemir lahko vnese tak množični prihod migrantov v EU?

Seveda smo videli politično histerijo številnih držav v EU, od katerih bi lahko pričakovali nekaj več solidarnosti kot pa anatemiziranje Španije. Seveda ni slučajno, da so se oglasile predvsem države desne politične opcije ali tiste, ki imajo močan notranjepolitični desni pritisk. S tem pa seveda ne gre zanemariti težav, ki jih nenadzorovane migracije sprožajo.

Ali lahko pričakujemo še več podobnih prehodov migrantov?

Seveda jih moramo pričakovati. Pogovorno rečeno lahko pač pričakujemo 30 milijonov lačnih Afričanov na obzidju trdnjave Evropa. Drugače povedano: obstoječe razvojne neenakosti (ki se letno povečujejo) bodo strukturna okoliščina, ki bo spodbujala in omogočala migracije.