Slovenija je del Evropske unije, kjer naj bi veljali enotni standardi, enotna pravila in usklajeni zakoni. A potrošniki se – upravičeno ali ne – ne moremo znebiti občutka, da so nekateri izdelki, namenjeni slovenskemu oziroma vzhodnemu trgu, slabši od tistih, ki so namenjeni bogatemu zahodu. Pred leti, ko sem ljubiteljsko sestavljal svoje računalnike in jih 'friziral', je veljalo nepisano pravilo, da je po katero od ključnih komponent, kot je, denimo, grafična kartica ali osnovna plošča, bolje iti v Avstrijo, kjer da dobiš enak, a bolj kakovosten izdelek, ker je narejen za zahodni trg. No, pa še po ugodnejši ceni. Vsi smo bili prepričani, da zahod dobi boljše izdelke. Morda to izhaja iz jugoslovanskih časov, ko se pri nas marsičesa ni dalo dobiti in smo hodili čez mejo po nakupih, morda je v tem tudi kaj resnice.
Tudi zdaj si postavljamo podobna vprašanja: je nemška nutella boljša od poljske? Je pralni prašek iz znane nemške verige drogerij boljši od tistega v domačem supermarketu? So plenice za zahodni trg bolj vpojne? Je hrana za mačke iz lokalne trgovine slabša kot hrana enake blagovne znamke iz drogerije, ki uvaža izdelke iz Nemčije? Zakaj je detergent za pranje posode za zahodni trg gostejši in nekoliko drugačne barve od enakega za vzhodni trg? Ne vem, a kolegov maček noče jesti hrane za slovenski trg, meni osebno pa bolj prija nemška nutella. Zato smo se obrnili na nekaj ustanov, da bi preverili, kaj od tega res drži.
Od tržne inšpekcije...
S Tržnega inšpektorata Republike Slovenije smo na vprašanje o kakovosti izdelkov, kot so nutella, brezalkoholne pijače, kava, jogurt, omake itd., prejeli odgovor o »okviru naših pristojnosti«. Tržni inšpektorat je »pristojen za tehnične izdelke, kot so stroji, električna oprema, osebno varovalna oprema in drugi, za katere veljajo eni standardi«. Pojasnili so nam, da »zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti (ZTZPUS-1) v 3. členu določa, da morajo gospodarski subjekti v skladu s svojimi obveznostmi, določenimi v tem zakonu in predpisih iz 5. člena tega zakona, zagotoviti, da so proizvodi, ki jih dajo na trg ali v uporabo ali omogočijo njihovo dostopnost na trgu, skladni s predpisanimi tehničnimi zahtevami, da je bila njihova skladnost ugotovljena po predpisanem postopku in da so označeni v skladu s predpisi«. Kar pa se tiče prehrane, so nas napotili na Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, ki med drugim opravlja naloge inšpekcijskega nadzora nad izvrševanjem predpisov, ki se nanašajo na prehrano.
Sumničavi sosedje
Na Hrvaškem so se lani lotili obsežnega primerjalnega testa 27 različnih izdelkov, od brezalkoholnih napitkov do detergentov, saj je anketa pokazala, da je kar 82 odstotkov Hrvatov prepričanih, da so izdelki, namenjeni vzhodnemu trgu, slabše kakovosti, skoraj tri četrt naših sosedov pa meni, da so v očeh zahodnoevropskih korporacij drugorazredni državljani EU. Zato so se povezali s Čehi in Slovaki, s katerimi bodo skupaj izvedli obširno raziskavo. Kakor opozarja hrvaška evroposlanka Biljana Borzan, je bil v strategiji za enotni trg šele nedavno sprejet amandma, ki govori o razliki v kakovosti izdelkov na zahodnem in vzhodnem trgu. Za primer je navedla ribje palčke danskega proizvajalca, ki so na vzhodnih trgih vsebovale sedem odstotkov manj ribjega mesa kakor na zahodu. Jutarnji list piše tudi o češki raziskavi, ki je pokazala, da so v enakem mesnem narezku na vzhodu EU jedli piščančji nadomestek, na zahodu pa svinjino. Čehi so tudi ugotavljali, da je litrska plastenka znane brezalkoholne pijače v nemških trgovinah vsebovala le sladkor, različica za češki trg pa je bila slajena s fruktozno-glukoznim sirupom in dodanim sladkorjem. Proizvajalci pojasnjujejo, da izdelke le prilagajajo lokalnemu okusu. |
... prek uprave
za varno hrano...
Tukaj smo prejeli podoben odgovor na naše vprašanje (ni šlo za trditev): »Trditve, da se posamezni izdelki razlikujejo po tem, za kateri trg so namenjeni, s strani uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin ne moremo potrditi, saj izvajanje tovrstnih raziskav ni v naši pristojnosti. Če živila izpolnjujejo določbe živilske zakonodaje, tako z vidika varnosti kot kakovosti, je živilo skladno z živilsko zakonodajo. Potrošnik pa mora na označbi prejeti vse potrebne informacije o izdelku, da lahko sprejme koristno odločitev o nakupu.«
Splošno označevanje živil je enotno za vse države članice Evropske unije, vključno z navajanjem sestavin, kar predpisuje uredba EU o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom. Če bi izdelek vseboval drugačne sestavine oziroma drugačno količino posameznih sestavin, bi moralo biti to razvidno tudi na označbi sestavin, so nam razložili. Še najbolj konkretni so bili glede čokoladnih izdelkov, ki »morajo izpolnjevati tudi minimalne kakovostne pogoje, predpisane s pravilnikom o kakovosti kakavovih in čokoladnih izdelkov. Neskladnosti v smislu omenjenega predpisa nismo ugotovili.« Glede kremnih namazov z lešniki in kakavom so nas napotili na Zvezo potrošnikov Slovenije (ZPS), ki je izvedla testiranje omenjenih izdelkov.
... do zveze potrošnikov
Od njih smo prejeli najbolj podroben odgovor, saj se edini pri nas ukvarjajo s temi raziskavami. ZPS je že od leta 1993 članica mednarodnega konzorcija potrošniških organizacij ICRT, v okviru katerega številne teste izvajajo skupaj z drugimi članicami. Občasno izvajajo tudi primerjalne teste enakih izdelkov na slovenskem trgu in drugih. Kakor je povedala vodja službe za odnose z javnostmi pri ZPS Jasmina Bevc Bahar, so nedavno preverjali kakovost ženskih higienskih vložkov in tamponov, otroških plenic ter kremnih namazov z lešniki in kakavom.
»Ta test je bil priložnost, da znova preverimo razlike med tremi vzorci nutelle – iz Poljske, Italije in Nemčije –, saj se pogosto omenjajo razlike med njimi,« je povedala. Test v akreditiranem laboratoriju je pokazal, da razlike so, a le malenkostne. Pri sestavinah so bile razlike v količini posnetega mleka v prahu in manj mastnega kakava ter vsebnosti sirotke v prahu. Senzorični strokovnjaki so ugotovili presenetljivo podobnost vzorcev iz Poljske in Italije, tisti iz Nemčije pa je imel nekoliko več okusa po kakavu. »Razlike med temi namazi torej obstajajo, zagotovo pa ne moremo trditi, da je kateri od vzorcev bistveno kakovostnejši. Izbira je torej odvisna od posameznika, nekaterim je ljubši okus po kakavu, spet drugi imajo raje okus po lešnikih. Smo pa na testu preverili skupaj devet izdelkov, tudi (slovenskih) trgovskih znamk, in prav izdelek ene izmed trgovskih znamk ni veliko zaostajal za nutellami,« je poudarila sogovornica.
Med otroškimi plenicami za enkratno uporabo so testirali več kot 80 vzorcev iz 10 držav – od Belgije, Portugalske in Francije do Češke, skandinavskih držav in Slovenije. In rezultat? V povprečju se je skupna ocena med slovenskimi in evropskimi plenicami razlikovala za nepomembni dve odstotni točki, pri primerjavi izdelkov iste multinacionalke pa so bile razlike v okviru laboratorijske negotovosti. Ko smo malce pobrskali po spletu, smo naleteli na članek, ki govori o tem, da so podobne ugotovitve pred leti dobili tudi na obsežnem vseevropskem testu pralnih sredstev: kljub na videz različnim vzorcem ostaja splošno pravilo glede kakovosti. Tako so izdelki najpomembnejših znamk dobili zelo podobne ocene ne glede na to, kje so vzorce kupili.
Je torej vse skupaj le v naših glavah?
