Je Slovenija res dežela loterijskih dobitkov? Miha Kramli: »Slovenci izstopamo predvsem po eni stvari ...«

V zadnjem žrebanju igre Eurojackpot v Sloveniji je bil glavni dobitek v vrednosti desetih milijonov evrov vplačan na prodajnem mestu Loterije Slovenije na Ptuju. Po plačilu 15-odstotnega davka bo srečni nagrajenec prejel 8,5 milijona evrov, del denarja pa bo pripadel občini njegovega stalnega prebivališča. Eurojackpot se v Sloveniji igra od leta 2012, od takrat se je več slovenskih igralcev uvrstilo med dobitnike večmilijonskih zneskov, najvišji med njimi pa je še vedno rekordni dobitek v vrednosti 60 milijonov evrov, leta 2024.

Slovenija po številu jackpotov na prebivalca zaseda drugo mesto, takoj za Finsko. Takšna statistika po mnenju strokovnjakov ne pomeni nujno, da smo Slovenci bolj nagnjeni k igranju iger na srečo kot prebivalci drugih držav. »Znotraj vsake populacije dobite ljudi, ki so pripravljeni tvegati in hodijo po robu med tem, da vse dobijo ali pa vse izgubijo,« je za Slovenske novice pojasnil Miha Kramli, terapevt, ki se že vrsto let ukvarja z zdravljenjem različnih oblik nekemičnih zasvojenosti.

Miha Kramli. FOTO: Uroš Hočevar 

Po njegovih besedah pogostejši visoki dobitki v Sloveniji verjetno niso posledica posebne miselnosti ali značaja ljudi, temveč predvsem naključja. »Temu bi pripisal zgolj slučaj, ne pa neko karakterno lastnost Slovencev,« je poudaril. Dodal je, da po razpoložljivih podatkih Slovenci po vložkih v igre na srečo ne izstopamo iz evropskega povprečja. »Po mojih podatkih Slovenci v igre na srečo ne vlagamo nič več kot prebivalci drugih evropskih držav, zato bi težko rekli, da smo kot narod bolj nagnjeni k igranju,« je pojasnil.

Velik dobitek je lahko tudi velika preizkušnja

Ob tem dodaja, da bi bilo zanimivo podrobneje raziskati tudi življenje ljudi po velikem dobitku. »Marsikje po svetu slišimo zgodbe, da ljudje, ki zadenejo velike vsote denarja, pozneje vse izgubijo. V Sloveniji takšnih primerov nimamo veliko oziroma o njih nimamo podatkov,« je dejal. Po njegovem mnenju je zato morda še pomembnejše vprašanje od samega igranja to, kako posamezniki ravnajo z dobitkom in kako se po takšni življenjski spremembi znajdejo. »Bolj kot to, zakaj ljudje igrajo, je zanimivo vprašanje, kako potem živijo z dobitkom. To namreč veliko pove o zrelosti igralca in o tem, kako odgovorno zna ravnati s takšno priložnostjo,« je še dodal. Ob tem opozarja, da lahko pri nekaterih ljudeh igranje izhaja tudi iz finančne stiske in želje po hitri rešitvi težav. »Nekateri upajo, da bi z dobitkom rešili svoje finančne težave ali pomagali svojim otrokom in vnukom. Vložek je razmeroma majhen, dobitek pa lahko zelo velik, zato se marsikdo odloči poskusiti srečo.«

Igre na srečo. FOTO: Damjan Zibert Photography 

Veliki dobitki pa imajo kljub temu pomemben psihološki učinek, saj v ljudeh pogosto prebudijo občutek možnosti in upanja. Po Kramlijevih besedah je to povsem naraven odziv. »Tak dobitek v posamezniku vzbudi več upanja. Marsikdo se za trenutek zaloti, da pomisli, kaj bi storil, če bi zadel,« je dejal. Po njegovem mnenju takšne misli same po sebi niso problematične, saj lahko pomenijo le trenutek razmisleka o željah in načrtih. »To je lahko nekakšno trezno sanjarjenje. Ljudje pridejo v stik s svojimi željami, hkrati pa vedo, da je verjetnost dobitka zelo majhna.«

Kramli poudarja, da večina ljudi igre na srečo razume kot občasno obliko zabave, pri kateri majhen vložek prinaša predvsem občutek pričakovanja. Težave se začnejo pojavljati takrat, ko igranje postane notranja potreba, ki jo posameznik težko nadzoruje. »Če nekdo kupi srečko občasno in mu to pomeni prijetno doživetje, v tem ne vidim težave. Problem nastane, ko človek začuti notranjo silo - ko ima občutek, da mora igrati,« pojasnjuje.

Igre na srečo lahko vodijo v zasvojenost

Takšne situacije lahko vodijo v zasvojenost z igrami na srečo, ki sodi med tako imenovane nekemične odvisnosti. Gre za obliko odvisnosti, pri kateri posameznik ne razvije odvisnosti od snovi, temveč od določenega vedenja ali dejavnosti. »Ko človek začne verjeti, da lahko s posebnimi sposobnostmi vpliva na rezultat igre ali ko igranje postane osrednji del njegovega življenja, je to znak, da se je znašel na meji med zdravim odnosom do igre in odklonom,« opozarja.

Igre na srečo. FOTO: Getty Images

V Sloveniji se v zadnjih letih postopoma razvijajo tudi programi za zdravljenje takšnih težav. Pomemben korak je bil vzpostavitev programa za zdravljenje nekemičnih odvisnosti v Psihiatrični bolnišnici Idrija, kjer obravnavajo tudi ljudi z zasvojenostjo z igrami na srečo, športnimi stavami ali drugimi tveganimi vedenji. »Ta oddelek je namenjen predvsem ljudem, ki razvijejo zasvojenost z igrami na srečo - naj gre za loterijo, športne stave ali igralništvo,« je za Slovenske novice povedal Kramli. Po njegovih besedah pa spekter nekemičnih odvisnosti sega precej širše od samega igralništva. »Sem lahko prištevamo tudi pretirano tveganje s kriptovalutami, kompulzivno nakupovanje ali celo zasvojenost z odnosi na daljavo, ko ljudje neznancem pošiljajo velike vsote denarja v zameno za občutek sprejetosti,« pojasnjuje.

Igre na srečo. FOTO: Getty Images

Kramli ob tem opozarja, da sistem pomoči za ljudi z vedenjskimi odvisnostmi v Sloveniji še vedno ni povsem razvit. Po njegovih besedah je eden od izzivov predvsem dostopnost pomoči po posameznih regijah. »Mogoče izstopamo predvsem po tem, da nimamo dovolj razvite pomoči na terenu. Če bi bila ta bolj dostopna, bi lahko ljudi s težavami pravočasno ujeli in jim pomagali, preden bi se težave poglobile,« pravi. Po pomoč se lahko posamezniki ali njihovi bližnji obrnejo na centre za socialno delo, različne svetovalnice ali nevladne organizacije, ki delujejo na področju pomoči ljudem v stiski. »Računam na to, da danes skoraj vsak center za socialno delo ve, kam usmeriti človeka, ki se znajde v takšni situaciji,« dodaja Kramli.

Igre na srečo. FOTO: Damjan Zibert Photography