
Galerija

Razprava o razmerju med Hrvaško in Slovenijo se je dodatno razplamtela pred parlamentarnimi volitvami, potem ko so se pojavile analize, po katerih so hrvaške plače in kupna moč prehitele slovenske. Trditve so temeljile na podatkih, ki jih je objavil portal Finance.si, ti pa kažejo pomemben preobrat v zadnjih treh letih.
Po tej analizi je bila leta 2022 razlika izrazito na strani Slovenije: povprečna plača, izražena v standardu kupne moči, je tam znašala 1.378 evrov, medtem ko je bila na Hrvaškem le 730 evrov. Lani pa se je položaj, po istem viru, spremenil – slovensko povprečje je doseglo 1.792 evrov, hrvaško pa 2.036 evrov, navaja dnevnik.hr.
Kot eden izmed ključnih razlogov za tak premik se navaja davčna politika. Hrvaška je v več krogih davčnih sprememb, začetih še v mandatu finančnega ministra Zdravka Marića, postopoma zniževala obremenitev plač. S tem je, po teh ocenah, davčna obremenitev dela postala nižja kot v Sloveniji. Na te primerjave je reagirala tudi slovenska vlada.
Prek uradnega profila na TikToku je vlada Roberta Goloba objavila lastno interpretacijo podatkov in skušala pokazati, da celotna slika vendarle govori v prid Sloveniji. Po teh številkah povprečna neto plača v Sloveniji znaša 1.626,80 evra, medtem ko je na Hrvaškem 1.498 evrov. Poleg tega slovenski delavci vsak mesec prejmejo 160 evrov neobdavčenega dodatka za prehrano.
Na Hrvaškem takšno izplačilo ni zakonsko obvezno, obstaja pa možnost letnega neobdavčenega prejemka do 1.200 evrov. Slovenska stran poudarja tudi, da se stroški prevoza tam vštevajo med neobdavčene prejemke, medtem ko to na Hrvaškem ni obvezno, čeprav se lahko prizna neobdavčen znesek v višini cene javnega prevoza.

Kar zadeva regres, slovenski znesek dosega 1.277,72 evra. Na Hrvaškem regres ni predpisan z zakonom, lahko pa se izplača prek neobdavčenih dodatkov do 700 evrov letno, v katere so vključeni tudi bonusi in nagrade.
V Sloveniji se porodniško nadomestilo v celotnem znesku izplačuje 12 mesecev, medtem ko je na Hrvaškem ta rok šest mesecev. Inflacija je po navedenih podatkih v Sloveniji 2,6 odstotka, na Hrvaškem pa 3,8 odstotka. Razlikujejo se tudi stopnje DDV: slovenske so 22, 9,5, 5 in 0 odstotkov, hrvaške pa 25, 13, 5 in 0 odstotkov. Na ravni makroekonomskih kazalnikov slovenski BDP na prebivalca, merjen po standardu kupne moči, dosega 90 odstotkov povprečja Evropske unije, medtem ko je Hrvaška pri 78 odstotkih.
Priznani hrvaški ekonomist Ivan Odrčić je za dnevnik.hr poudaril, da se je razlika v plačah v kratkem obdobju res zmanjšala, vendar ima Slovenija še vedno višjo povprečno neto plačo. »Čeprav se je razlika v plačah med Hrvaško in Slovenijo v kratkem obdobju zmanjšala na okoli 10 odstotkov, z približno 30 odstotkov leta 2022, je slovenska povprečna neto plača še vedno višja, medtem ko je hrvaško približevanje predvsem posledica zelo močne rasti plač, zlasti v javnem sektorju,« pravi. Navaja, da je leta 2025 povprečna neto plača v Sloveniji znašala 1.602 evra, na Hrvaškem pa 1.445 evrov v prvih enajstih mesecih oziroma 1.498 evrov novembra.
Nižja raven cen dodatno povečuje realno kupno moč hrvaških plač. Dodaja, da minimalna plača v standardu kupne moči na Hrvaškem v zadnjih letih raste najhitreje v EU in je danes tik pod slovensko, 1.377 v primerjavi z 1.417 evri, kar kaže, da se prostor za nadaljnje administrativne posege v strošek dela hitro oži. Po njegovih besedah so se skupni prejemki zaposlenih od leta 2019 realno povečali za 26 odstotkov, dvakrat hitreje od produktivnosti, ki je rasla približno 13 odstotkov. Strošek dela je pri tem med najhitreje rastočimi v EU, kar kratkoročno dviguje življenjski standard, a zmanjšuje prostor za naložbe in povečuje inflacijska tveganja. Delež stroškov dela je dosegel 49,4 odstotka BDP, medtem ko je bruto operativni dobiček padel na 33,5 odstotka BDP.
Razlika med povprečno bruto plačo v javnem in zasebnem sektorju je leta 2024 znašala okoli 32 odstotkov, medtem ko je bila v Sloveniji okoli 16 odstotkov. To po Odrčiću dodatno poudarja, kako pomembno je za dolgoročno pospešitev rasti plač krepiti investicijski cikel in produktivnost v zasebnem sektorju. Za spodbudno šteje tudi dejstvo, da del slovenskih podjetij Hrvaško vse pogosteje vidi kot lokacijo za širitev proizvodnje, saj nova vlaganja in odpiranje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo ustvarjajo prostor za trajnostno rast prejemkov.
»Primerjave ni mogoče skrčiti zgolj na raven plač, saj ima Slovenija še vedno višjo produktivnost in bolj razvito gospodarsko strukturo, medtem ko je hrvaška rast v veliki meri spodbudila potrošnja in država. Trajnostno približevanje je mogoče le ob močnejšem investicijskem ciklu, večji dodani vrednosti in nadaljnjem razbremenjevanju dela, saj brez rasti produktivnosti ni niti dolgoročne rasti plač,« še pove Odrčić.