Je Slovenija res varna oaza sredi negotove Evrope?

V vse bolj nestabilnem svetu se državljani po vsej Evropski uniji razlikujejo v mnenju o tem, koliko bi moral Bruselj porabiti za lastno obrambo in varnost. S transatlantskimi odnosi na najnižji ravni doslej Evropa obupano skuša obnoviti, okrepiti in prevzeti odgovornost za lastne obrambne zmogljivosti. Kljub nedavnim poskusom po vsej celini za okrepitev varnosti se zdi, da večina Evropejcev dvomi o sposobnostih svojih vlad, da jih zaščitijo, kažejo najnovejši podatki Eurobarometra. Natančneje, navaja se, da več kot dve tretjini Evropejcev verjameta, da je njihova država ogrožena: Francija (79 odstotkov), Nizozemska (77 odstotkov) in Danska (76 odstotkov) so zabeležile največji delež vprašanih, ki tako menijo, medtem ko so Slovenija (50 odstotkov), Hrvaška (52 odstotkov) in Češka (52 odstotkov) zabeležile najmanjši delež.

Hkrati državljani EU jasno razlikujejo med grožnjami svoji državi in grožnjami samim sebi, saj se večina (51 odstotkov) ne strinja, da je njihova osebna varnost ogrožena. Spodbodena z rusko vojno v Ukrajini je Evropska unija v zadnjih letih skušala sprejeti pospešene korake za okrepitev svojih obrambnih zmogljivosti, s poudarkom na skupnih nabavah in industrijski širitvi. Med temi ukrepi sta načrt ReArm Europe, ki je zasnovan za povečanje obrambne porabe, ter instrument posojil Varnostni ukrep za Evropo (SAFE), ki državam članicam omogoča izposojo sredstev za financiranje skupnih nabav in krepitev evropske obrambne industrije. Zdi se, da so pobude v javnosti dobro sprejete, saj mnogi izražajo zaupanje v sposobnost Bruslja za izboljšanje obrambe: po podatkih Eurobarometra večina Evropejcev zaupa Evropski uniji, da bo okrepila varnost in obrambo (52 odstotkov), zlasti v državah, kot so Luksemburg (76 odstotkov), Portugalska (74 odstotkov), Ciper (73 odstotkov) in Litva (71 odstotkov).

Mlajši anketiranci EU, stari od 15 do 24 let, bolj zaupajo Evropska unija na področju varnosti in obrambe kot druge starostne skupine, zlasti tisti, stari 55 let in več. Kljub temu je precejšnje število Evropejcev nezadovoljnih z zneskom, ki ga Bruselj vlaga v svoje vojaške zmogljivosti. Skoraj tretjina državljanov meni, da Evropska unija ne vlaga dovolj v obrambo in varnost, medtem ko 14 odstotkov meni, da vlaga preveč, navaja študija.

Slovenci med bolj zadovoljnimi Evropejci, to pa so tri stvari, ki nas najbolj skrbijo

Komentar Bojane Budje: Zaljubljeni v EU

Vesoljska strategija

Povpraševanje po povečanih vlaganjih Evropske unije raste s starostjo: 27 odstotkov anketirancev, starih od 15 do 24 let, pravi, da si želi več, ta delež pa naraste na 35 odstotkov med tistimi, starimi 55 let in več. Evropejci ne razmišljajo le o kopenskih zmogljivostih celine – mnogi pogledujejo proti zvezdam. Približno 53 odstotkov anketirancev je Eurobarometru povedalo, da bi morala biti varnost in obramba prednostna naloga programov vesoljske politike Evropske unije, sledijo pa druga področja, kot so okolje in podnebne spremembe ter rastoča evropska industrija.

Med nedavnimi vesoljskimi pobudami Evropske unije je IRIS² – varna, večorbitalna konstelacija povezljivosti za krepitev kibernetske odpornosti ter strateške, hitre komunikacije med vladami Evropske unije in državljani, ki zmanjšuje odvisnost od tujih ponudnikov storitev. V celoti naj bi bila operativna med letoma 2027 in 2030, nekaj let po začetku izvajanja Vesoljske strategije Evropske unije za varnost in obrambo, namenjene zaščiti vesoljskih sredstev unije pred grožnjami, kot so protisatelitski napadi, poroča Slobodna Dalmacija.