Je spletna prodaja peptidov, ki obljubljajo izgubo telesne teže in boljše počutje, sploh legalna? »Uporaba lahko vodi v resne zdravstvene zaplete«

Splet danes omogoča dostop do snovi, ki so bile še nedavno izključno v domeni zdravniških ordinacij in receptov. Med njimi so tudi peptidi - farmakološko aktivne učinkovine, ki v medicini delujejo kot zdravila, na spletu pa se vse pogosteje pojavljajo kot izdelki za hujšanje, regeneracijo ali izboljšanje telesnih funkcij. Na nekaterih straneh so na voljo celo v obliki napolnjenih injekcijskih peresnikov, z natančno določenimi odmerki in navodili za uporabo - pogosto za cene, ki se gibljejo od približno 150 do 400 evrov na izdelek, odvisno od učinkovine in koncentracije.

Med najbolj iskanimi so peptidi iz skupine GLP-1, denimo semaglutid - učinkovina, ki se sicer uporablja v registriranih zdravilih za zdravljenje sladkorne bolezni in debelosti. Prav takšne snovi pa se danes pojavljajo tudi na nereguliranih spletnih trgih, kjer jih je mogoče naročiti z nekaj kliki. Pri tem ponudniki praviloma uporabljajo podobno strategijo - izdelke opremijo z oznakami, da so »za raziskovalne namene« ali da »niso za uporabo na ljudeh«, medtem ko jih hkrati ponujajo v obliki in kontekstu, ki jasno nakazujeta prav nasprotno.

Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images

Ali oznaka »za raziskovalne namene« res spremeni pravni status izdelka?

Na to neskladje opozarja tudi Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), ki poudarja, da so takšni izdelki »označeni za raziskovalne namene, hkrati pa so ponujeni v obliki napolnjenih injekcijskih peresnikov z navodili za odmerjanje in usmerjenimi k neposredni uporabi pri ljudeh«. Takšno označevanje je po oceni JAZMP »zavajajoče in pomeni obid zakona o zdravilih«.

Ključno vprašanje pri tem ni, kako je izdelek poimenovan, temveč kaj dejansko je. »Zakonodaja ne pozna posebne kategorije ‘peptidov za raziskovalno uporabo’,« pojasnjuje JAZMP, zato se »pravni status presoja za vsak posamezen izdelek glede na sestavo, namen in način predstavitve«. Če izdelek deluje na človeško telo ali je predstavljen kot sredstvo za spreminjanje fizioloških funkcij, ga zakon praviloma obravnava kot zdravilo. Zato tudi »preprosta oznaka ne zadostuje za izvzetje izdelka iz zakonodaje o zdravilih, kadar je celoten kontekst trženja nasproten«.

Je takšen nakup sploh legalen? 

S tem je tesno povezano vprašanje zakonitosti nakupa. JAZMP opozarja, da se zdravila lahko dajejo v promet le, če imajo veljavno dovoljenje, spletna prodaja pa je dovoljena izključno pooblaščenim lekarnam in specializiranim prodajalnam, ki izpolnjujejo stroge pogoje in so ustrezno označene. Za spletne ponudnike, ki teh pogojev ne izpolnjujejo, je stališče regulatorja jasno: »Nakup zdravil prek nepooblaščenih spletnih ponudnikov iz tujine pomeni uvoz oziroma vnos zdravil v nasprotju z zakonodajo in je kot tak nezakonit, hkrati pa zdravstveno tvegan.«

Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images

Čeprav samozdravljenje z neregistriranimi učinkovinami za posameznika praviloma ni neposredno sankcionirano, to ne pomeni, da je takšno ravnanje varno ali sprejemljivo. JAZMP opozarja, da so nekatere izmed teh snovi, kot sta semaglutid in somatropin, učinkovine v zdravilih na recept, ki se smejo uporabljati izključno pod zdravniškim nadzorom. Poleg tega je »nepooblaščena distribucija oziroma promet takšnih snovi kaznivo dejanje«, za katerega je lahko predvidena tudi zaporna kazen.

Zdravstvena tveganja nereguliranih peptidov

Še resnejši pa so zdravstveni vidiki. »Za zdravila, ki se tržijo brez dovoljenja za promet, ni bila ugotovljena njihova kakovost, varnost in učinkovitost,« poudarja JAZMP. To pomeni, da uporabnik ne more vedeti, kaj dejansko prejema - sestava, čistost in odmerek so lahko neznani, prisotne so lahko nečistote ali celo napačne učinkovine. Posebej problematične so injekcijske oblike, kjer obstaja tudi nevarnost mikrobiološkega onesnaženja. Posamezniki so lahko, kot opozarja JAZMP, »nenamerno izpostavljeni farmakološko močno delujoči snovi, neustreznemu odmerjanju, škodljivim interakcijam in resnim neželenim učinkom«.

Fotografija je simbolična. FOTO: Getty Images

Agencija navaja tudi konkretne primere tveganj. Iz tujine so znani primeri, ko so bili uporabniki po uporabi ponarejenih različic semaglutida hospitalizirani, med drugim zaradi hipoglikemije in epileptičnih napadov. Pri drugih peptidih, kot je melanotan, pa so opisani tudi resni dolgoročni zapleti, vključno z možgansko kapjo in anafilaktičnimi reakcijami.

Sklep regulatorja je zato nedvoumen: »Nakup, uvoz in uporaba peptidnih izdelkov prek nepooblaščenih spletnih ponudnikov predstavlja pravno in zdravstveno tveganje.« Kljub oznakam, ki skušajo ustvariti vtis raziskovalne uporabe, imajo ti izdelki »vse značilnosti zdravil - farmakološko aktivne sestavine, uporabo z injiciranjem in navodila za odmerjanje«. Takšno trženje je po oceni JAZMP v nasprotju z zakonodajo. Med obljubami hitrih učinkov in enostavne dostopnosti se skriva realnost, ki je bistveno bolj kompleksna - in potencialno tudi nevarna.