Na repu avgusta je od četrtka prejšnjega tedna spet vladalo vroče in sončno poletno vreme, najvišje temperature zraka so bile okoli 30 °C. Meteorološka jesen pa prinaša tudi občutnejšo ohladitev. Padavine so se v zadnjem tednu pojavljale večinoma na zahodu in v osrednjem delu Slovenije, bile so krajevnega značaja. Večkrat se je v nižinah pojavljala jutranja megla.
Na Obali le 14 l dežja
V torek nas je od severa prešla hladna fronta, ki je namočila tla predvsem v osrednjem delu države ter v Škofjeloško-Polhograjskem hribovju. Izmerjena višina padavin se je v večjem delu zahodne in osrednje Slovenije v zadnjem tednu (od 21. do 27. avgusta) gibala od 20 do 50 mm. V Soški dolini, dolini Idrijce in Vipavski dolini je padlo od 50 do 100 mm dežja, na Obali ga je bilo do 14 mm, na vzhodu pa komaj kakšna kaplja.
Ohladitev je prispevala k zmanjšanju izhlapevanja rastlin. Vegetacijski vodni primanjkljaj je na Obali še vedno v klimatološki vrednosti ekstremne kmetijske suše, kjer od 1. aprila dalje že presega 480 mm.
Na območjih, ki jih nista prizadeli suša in vročina, so koruzni posevki v dobrem stanju, na plitvih in peščenih tleh ter na padavinsko najbolj podhranjenih predelih pa se marsikje kaže značilna slika prizadetosti po suši in vročinskem stresu. V prihodnjih vročih dneh se bo izhlapevanje ponovno povečalo.
Hruške, jabolka, slive
Ponekod so v zadnjem avgustovskem vikendu že začeli obirati zgodnje sorte jabolk (gala). Določitev ustreznega časa obiranja različnih sadnih vrst oziroma sort je odvisna predvsem od namena uporabe plodov.
Na območju Posavja se zaradi vročine v letošnjem letu zmanjšujejo razlike v dozorevanju jabolk in hrušk med hladnejšimi in toplejšimi legami.
Z dozorevanjem so pohiteli nasadi, ki rastejo na lahkih peščenih tleh in so bili v rastni sezoni ustrezno kemično in ročno preredčeni.
Pretirano predhodno podobiranje ožganih in prezrelih plodov ni priporočljivo zaradi velike možnosti predčasnega odpadanja drevesno še ne dovolj zrelih plodov. Prav tako je letos zaradi velike škode, ki so jo povzročili ose in sršeni, takšne plodove bolje pustiti na drevesu, sicer bo še večja.
Kdaj je jabolko
zrelo
Jabolka iz sadnih vrtov so večinoma namenjena samopreskrbi pridelovalcev. Ne glede na to, kako so plodovi pridelani in kako bodo skladiščeni, osnovne zakonitosti veljajo za vse. Pri določanju zrelosti iščemo kompromis med že užitno zrelostjo plodov ter skladiščno sposobnostjo plodov.
Med zorenjem se škrob v plodu razgrajuje v sladkorje, vzporedno nastajajo arome in druge snovi, s tem pa pada trdota plodov in vsebnost kislin.
Za dobro sadje po okusu si želimo čim višje sladkorje in arome, a hkrati še vedno dovolj trdno konsistenco in ravno pravšnjo vsebnost kislin, ki dajejo plodu harmoničen okus. To so parametri, ki so merljivi. Vsebnost sladkorjev v plodovih jabolk merimo z refraktometrom. Za vse glavne, tržno zanimive sorte so ti parametri znani in splošno uporabljani.
Prezgodnje obiranje plodov pomeni manjšo maso, nepravilno obliko, pomanjkanje okusa, žilavost in tudi slabo skladiščno sposobnost. Prepozno obiranje pa mehke plodove, odpadanje, steklavost, pomanjkanje kislin in posledično tudi slabo skladiščno sposobnost. Čas zorenja in hitrost dozorevanja sta močno povezana z vremenskimi razmerami.
Plodovi, ki dozorevajo, se vedno lažje trgajo, zreli odpadajo sami. Tudi rjava barva semen v peščišču je znak, da plod zori.
Podtalnica še ni obnovljena
Padavine so razmeroma dobro namočile vrhnji sloj tal v večjem delu Slovenije, v globljem sloju pa meritve kažejo, da se talni vodni rezervoar še ni zadovoljivo obnovil. Na severovzhodu države je bilo padavin premalo, zato voda v tleh še naprej ostaja rastlinam manj dostopna. Drugod po Sloveniji se je stanje kmetijskih rastlin popravilo. Vročinski in sušni stres sta po ohladitvi in padavinah popustila.
Kaj postorimo v prvih dneh septembra
Obiramo zrelo sadje. Jabolka in hruške obiramo tako, da plod zavrtimo. Pecelj se bo odlomil ob veji. V četrtek bo vročina popustila
V sredo bo še dokaj sončno, proti večeru bo v severnih krajih že lahko nastala kakšna nevihta. Pihal bo jugozahodnik. V četrtek bo spremenljivo oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami, deloma nevihtami. Vročina bo začela popuščati.
Vremenski obeti od 3. do 8. septembra
Od četrtka naprej bodo naši kraji pod vplivom višinske doline nad zahodno Evropo, v severnem Sredozemlju pa bo nastalo plitvo ciklonsko območje. Z jugozahodnikom bo v višinah nad naše kraje pritekal postopno hladnejši in vlažen zrak.
Vse dni bo spremenljivo oblačno z občasnimi padavinami, predvsem ob morju tudi nevihtami. Postopno bo hladneje, najvišje dnevne temperature bodo do sobote v glavnem še nad 25, od nedelje naprej pa predvidoma malo nad 20 °C.
3. september 2011
Zlasti v jugozahodni Sloveniji je bilo vroče. V Biljah pri Novi Gorici se je segrelo do 33,3 °C, v Godnjah na Krasu do 32,5 °C in v Postojni do 31,2 °C.