
Galerija

Kot je znano, je šef SDS Janez Janša zelo kritičen do nevladnih organizacij, a po navadi zgolj tistih, ki jih označuje, da so le podaljšana roka levih političnih strank. Tako so denimo že legendarni njegovi besedni spori s šefico Inštituta 8. marec Niko Kovač.
Napoved, da bo Janša, če bo v prihodnji vladi, omejil finančno podporo nevladnikom, je nedavno razburila tudi znanega protestnika Jašo Jenulla.
CNVOS ostro
Prihajajoča parlamentarna preiskava zato ne more prinesti nobenih novih razkritij niti se dokopati do novih sklepov. To lahko pomeni samo eno: v SDS in NSi so njene ugotovitve in sklepe napisali že vnaprej.
In ker sta SDS in NSi sta vložili zahtevo za parlamentarno preiskovalno komisijo, ki bo preiskovala financiranje nevladnih organizacij, so zdaj na nogav v Levici in Vesni.
»To nas ne preseneča. Gre namreč za stranki, ki svojo politično moč gradita na napadanju civilne družbe in nevladnega sektorja, pri tem pa se zatekata k lažem in manipulacijam. Da bi bila ironija še večja, so prav SDS in njena politična zaveznica NSi v prejšnjem mandatu nevladništvo zlorabljale za obvodno strankarsko financiranje, ustvarjanje in napajanje lastne propagandne mreže ter netransparentno prelivanje državnega denarja v svoje satelitske zavode. Podatki o financiranju nevladnih organizacij so javni in pregledni. To dobro vedo tudi v SDS in NSi. Njihov cilj ni transparentnost, ampak politični pritisk in priprava terena za nadaljnje napade na civilno družbo ter poskuse utišanja neodvisnih institucij. Za nas v Levici in Vesni so nevladne organizacije temelj odprte, solidarne in demokratične družbe. Zato ne bomo stali ob strani in mirno gledali, kako jih Janša napada.«
Oglasil se je tudi Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS). Tako so poudarili, da zahteva SDS in NSi ni samo zahteve za parlamentarno preiskavo poslov energetskih podjetij, temveč tudi za preiskavo javnega financiranje nevladnih organizacij.

Iz zahteve SDS in NSi po parlamentarni preiskavi
Namen parlamentarne preiskave je, da poda nedvoumen odgovor na vprašanje, ali in katera slovenska elektroenergetska podjetja v posredni ali neposredni državni lasti, pri svojem delovanju odpirajo sistemska koruptivna in druga tveganja, ki so v škodo Republiki Sloveniji in prebivalcem Republike Slovenije. V medijskem in javnem prostoru se namreč odpira vedno več polemik in vprašanj, da se nekatera elektroenergetska podjetja v državni lasti poslužujejo ali so se posluževala negospodarnih ali protipravnih poslovnih praks, obvodnega nagrajevanja uprav teh istih podjetij, da delujejo kot podaljšana roka politike in da del političnih struktur obvodno financirajo. Zato se je upravičeno vzpostavil dvom v delovanje nekaterih elektroenergetskih podjetij v državni lasti in njihovo upravljanje s strani Slovenskega državnega holdinga, d.d..
Pri tem je ključno, da so omenjena podjetja deloma ali večinsko v državni lasti, torej preiskava zasleduje javni interes in interes davkoplačevalcev. Transparentno in odgovorno delovanje slovenskih elektroenergetskih podjetij je pomembno tudi z vidika varnosti. Ob tem pa so se, po medijskih zapisih sodeč, nekateri stebri slovenske energetike popolnoma zaprli vase, vzpostavili sporen in zapleten model urejanja razmerji znotraj podjetij, z namenom preprečitve vplivanja skupščine na odločitve posameznih podjetij, ter zaradi prepletenosti s politiko in političnimi interesi oškodovali tudi sama podjetja.
Ključno je, da se ugotovi in razjasni vsa dejstva in okoliščine prevzema družbe Star Solar d. o. o., katerega ustanovitelj je dr. Robert Golob, predsednik Vlade Republike Slovenije 2022 – 2026, imenovanja zastopnika omenjene družbe, njenega poslovanja, poslovanja z družbo Borzen, operater trga z elektriko, d. o. o., in ugotovi morebitno politično odgovornost posameznih nosilcev javnih funkcij zaradi suma na domnevno zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic, na domnevno oškodovanje premoženja Republike Slovenije in domnevne politične pritiske na preiskavo kaznivih dejanj pranja denarja, davčnih prekrškov in davčnih kaznivih dejanj.
Zakaj bi namreč preiskovali in javno razkrivali nekaj, kar je že javno v celoti in do podrobnosti razkrito? Podatki o javnem financiranju nevladnih organizacij so absolutno javni. Vsakdo od nas – novinar, politik ali občan – lahko po zakonu in sodni praksi vpogleda vanje. Vsem so dostopni tako besedila in rezultati javnih razpisov kot tudi vloge nevladnih organizacij in njihovi ocenjevalni obrazci, obrazložitve ocenjevanj ter vsa poročila o porabi sredstev. Usoda slehernega evra za nevladnike je torej že danes javna.
Prihajajoča parlamentarna preiskava zato ne more prinesti nobenih novih razkritij niti se dokopati do novih sklepov. To lahko pomeni samo eno: v SDS in NSi so njene ugotovitve in sklepe napisali že vnaprej. In ni nam treba ugibati, kakšne, ker jih je pred 16 leti na Madžarskem spisal že Viktor Orbán. Prihajajo zakon o tujih agentih, ukinitev sklada za NVO, nadlegovanja s strani inšpekcijskih služb in blokade računov nevladnih organizacij pod pretvezo ogrožanja države ter nato njihovo nasilno zapiranje.
»V petek vložena zahteva za preiskovalko ni samo prvo dejanje obračuna z nevladniki, temveč tudi uvod v obračune z vsemi avtonomnimi institucijami in družbenimi podsistemi. Janez Janša je bil januarja v Mengšu zelo jasen: najprej nevladniki, takoj za njimi pa varuh človekovih pravic, informacijski pooblaščenec, mediji in sodstvo.
Na kocki niso samo nevladne organizacije. Na kocki sta demokracija in pravna država. In to – kako ironično – prav v trenutku, ko so ju Madžari včeraj po 16 letih končno dobili nazaj,« so že navedli v CNVOS.
Kasneje se je na omenjena opozorila odzval tudi Janša. »Hm. Če je financiranje vaših “NVO” res tako pregledno in super - čemu potem ta strah pred parlamentarnim nadzorom?,« je zapisal na omrežju X.