Jernejeva povorka v znamenju 30-letnice: ponosni, da živijo v sožitju in prijateljstvu (FOTO)

Avgust je za občino Šentjernej mesec praznovanja in veselega druženja, čas, namenjen občinskemu in farnemu prazniku jernejevo, saj 24. avgusta goduje njihov zavetnik sv. Jernej. Tudi letos so se v dveh tednih zvrstile številne kulturne, športne in družabne prireditve, ki so v ta kraj pod Gorjanci, ki ga zaznamujejo šentjernejski petelin, konji in cviček, privabile številne obiskovalce od blizu in daleč.

Je pa praznični čas tudi priložnost, da v občini pregledajo, kaj so dosegli v letu dni, in si zadajo nove cilje za prihodnje leto. Tako zdaj v občini potekata dve večji naložbi, do konca leta bo nared nova športna dvorana, ko naj bi bil končan tudi težko pričakovani nov most v Mršeči vasi. Za bližnjo prihodnost med drugim načrtujejo izboljšave v oskrbi z vodo in postavitev sončnih elektrarn na strehah nove športne dvorane, vrtca in kulturnega centra.

Kot pravi župan občine Jože Simončič, je bil Šentjernej vedno dobro razvit, s samostojno občino je dobil še dodatni zagon. »Odločitev je bila prava, po 30 letih vidimo marsikaj, kar je zasluga številnih ljudi tudi pred nastankom samostojne občine. Vsa slovesnost ob prazniku je namenjena ljudem, da bi se zavedali, kaj imamo. Od vseh ekonomskih, kulturnih, športnih in drugih uspehov pa sem najbolj ponosen, da znamo sodelovati in nismo razdeljeni ter da živimo v sožitju in prijateljstvu,« je optimističen.

Takt dajale godbe

Med najbolj obiskane prireditve zagotovo spada Jernejeva povorka, letos je bila v znamenju 30-letnice občine, v njej pa se je predstavilo več kot 30 društev s skupaj skoraj tisoč udeleženci. Gledalcev je bilo seveda mnogo več, niti dež, ki jih je osvežil proti koncu povorke, jih ni pregnal. Takt povorki, v kateri je vsako društvo čim bolj izvirno poskušalo predstaviti svojo dejavnost, so dajale tri godbe.

Domači Pihalni orkester občine Šentjernej deluje že 114 let, po novem pod umetniškim vodstvom mladega dirigenta Benjamina Burgerja. Mlajši, a nič manj ubrani so godbeniki iz sosednje občine: Pihalni orkester Kostanjevica na Krki že vse od začetka, torej dobrih 30 let, vodi dirigent Toni Homan. Ob nastopih, kot je bil sobotni, je nepogrešljivi njihov kapelnik Matjaž Krhin - Hini, ki s svojo poskočnostjo in navihanostjo privabi številne nasmehe na obraze. Tokrat so prišli v Šentjernej tudi Gorenjci, člani Pihalnega orkestra Jesenice-Kranjska Gora, ki je praznoval 150 let delovanja.

Seveda je bila tudi tokrat na čelu povorke maskota, petelin Jernej, ki je bil zavoljo 30-letnice občine še posebno dobro razpoložen in praznično ozaljšan. To 25 kilogramov težko opravo maskote že dolga leta nosi Tone Turk, ki si je zato letos zaslužil občinsko priznanje. Naj na tem mestu omenimo še novega častnega občana, kar je najvišje priznanje občine. To je letos postal uspešen podjetnik in nekdanji župan občine Radko Luzar za izjemni prispevek k razvoju, ugledu in prepoznavnosti Občine Šentjernej. Vodil jo je med letoma 2014 in 2020, kot ustanovitelj in vodja podjetja L-TEK pa je leta 2023 za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke prejel nagrado GZS.

Pomemben pečat povorki so dali gasilci, kar 1700 jih je v občini. So nepogrešljiv člen pri zagotavljanju varnosti in povezanosti. V občini je 10 prostovoljnih društev, povezana pa so v Gasilsko zvezo Šentjernej, ki jo v tem mandatu vodita predsednik Martin Lužar in poveljnik Gregor Kos. Še poseben ponos je bilo čutiti zaradi odmevnih uspehov članic iz Maharovca in mladink iz Vrhpolja na državnem tekmovanju.

Obnovljena traktor in kapelica

Šentjernej je že od nekdaj močno zaznamovala konjereja, konji so bili na kmetih nepogrešljivi pomočniki pri kmečkih opravilih, danes pa imajo pomembno vlogo tudi v kasaštvu. Klub za konjski šport Šentjernej letos praznuje dva pomembna jubileja – 140 let prirejanja konjskih dirk, ki so potekale na cesti od Grobelj do Šentjerneja, in 105 let delovanja kluba, kar ga umešča med najstarejše in najpomembnejše kasaške klube v Sloveniji.

Ker je v občini močno kmetijstvo, še posebno vinogradništvo in živinoreja, je bilo na ogled precej sodobne kmetijske tehnike, med mehanizacijo pa je veliko zanimanja požel 60 let star in popolnoma obnovljen traktor steyr iz leta 1964, ki sta ga predstavila Marjan Kos in njegov vnuk iz Dolenjega Maharovca. So se pa z obnovo pohvalili tudi aktivni člani Turističnega društva Zvon iz Gradišča pri Šentjerneju, ki so prepoznavni tako po odličnih salamarjih kot tradicionalnih kmečkih igrah. Letos so v vasi obnovili kapelico, posvečeno vsem bolnikom, ki v tišini in veri prosijo za ozdravitev.

Smo pa v povorki pogrešali vrhpoljski babji maln, to je tisti mlin, v katerega vstopijo stare babe, ven pa pridejo lepe mladenke. Člani Turističnega društva Vrhpolje so pojasnili, kaj je z mlinom. Odkar imajo za pomlajevanje v malnu elektronsko naročanje, je taka gneča, da še domačinke komaj pridejo na vrsto. Čakalna vrsta za turiste je dolga, za najboljše termine se je treba naročiti že januarja, da prideš na vrsto avgusta. Vrhpoljčani sporočajo, da bo mlin v času urejanja protipoplavnega območja Kobile in Mlinščice zaprt, ko bo obnovljen, pa bo, upajo, sprejemal še več gostov.