V Šentjerneju očitno spet vre. Tako je Ljudska iniciativa Šentjernej objavila posnetek, za katerega trdi, da prikazuje kršenje javnega reda in miru po 22. uri s strani Romov iz okolice Šentjerneja.

FOTO: Zaslonski Posnetek Ljudska iniciativa Šentjernej
Njihove trditve PU NM potrdila
Po njihovih navedbah naj bi morala policija zaradi neupoštevanja predpisov ukrepati celo večkrat v isti noči. Gre za navedbe iniciative, PU NM pa nam je sporočila: »Policisti Policijske postaje Šentjernej so v noči na 7. avgust dvakrat posredovali v naselju Trdinova cesta zaradi motečega predvajanja glasne glasbe. Ob prihodu na kraj so 36-letnika, ki je glasbo predvajal, opozorili na kršitev javnega reda in miru ter odredili, naj z motenjem preneha. Ker kljub opozorilu ni upošteval ukrepov policistov, so vzpostavili javni red in mir ter mu zaradi kršitev določil Zakona o varstvu javnega reda in miru izdali plačilni nalog.«.
Ob tem so se še zlasti spravili na nevladno organizacijo Amnesty international Slovenija. Takole so zapisali: »Večkrat opozarjate na kršitve pravic romske skupnosti. Prav je, da se na kršitve človekovih pravic opozarja – ne glede na to, kdo je žrtev. Zato vas ponovno vabimo na teren, med ljudi, ki živijo v neposredni bližini romskih naselij in se soočajo z nadlegovanjem, grožnjami, posegi v lastnino ter drugimi nedopustnimi ravnanji. Povabljeni ste bili že prej, vendar vas do danes še ni bilo. Za začetek si lahko ogledate ta posnetek, nato pa se o razmerah prepričate tudi neposredno.«

FOTO: Zaslonski Posnetek Ljudska iniciativa Šentjernej
Ljudska iniciativa Šentjernej je civilna oziroma lokalna pobuda prebivalcev Šentjerneja in okolice, ki je nastala predvsem zaradi vprašanj varnosti, nasilja, delovanja pravne države ter romske problematike na Dolenjskem. Sama se predstavlja kot iniciativa domačinov, ki deluje prostovoljsko in se zavzema za »enakost pred zakonom vseh« ter ničelno toleranco do nasilja.
Širše je postala prepoznavna leta 2025, ko je v Šentjerneju organizirala protestni shod zaradi varnostnih razmer in nasilnih dogodkov, pri čemer je od države zahtevala učinkovitejše ukrepanje. Med njihovimi zahtevami so bili boljša zaščita ljudi in premoženja, hitrejše delovanje sodstva, spremembe na področju socialnih transferjev ter večja delovna in socialna aktivacija njihovih prejemnikov.