Marjan Košir iz Straže ima krvodajalstvo v krvi. Pred dnevi je namreč znova prišel dan, ko je sedel na krvodajalski stol v Centru za transfuzijsko dejavnost Novo mesto. A tokrat je bil deležen posebne pozornosti, saj je kri daroval 130-krat, kar pomeni, da je je skupaj dal že skoraj 60 litrov, natančneje 58,5 litra. »Prvič sem prišel sem, ko sem ravno dopolnil 18 let. Takrat sem bil zaposlen v Novolesu, kjer sem delal vse od 15. leta starosti, in pred odhodom v vojsko mi je manjkal dan dopusta. Pa sem šel darovat kri,« se svojih začetkov v smehu spominja Dolenjec. V vojski v nasprotju s številnimi krvi ni daroval, je pa to humanitarno poslanstvo nadaljeval, takoj ko se je vrnil domov, takrat je že delal na Gozdni, torej v GG Novo mesto, kjer je bil v službi vse do upokojitve pred par leti. V obdobju covida in še kakšno leto po njem je krvodajalstvo prekinil. Korona ga je namreč kar močno udarila, dobil je pljučnico, bil je na respiratorju, osem dni celo v komi, a danes posledic nima. »Na srečo nikoli nisem potreboval krvi, a nikoli ne veš. Me pa k temu poslanstvu vodi predvsem želja pomagati sočloveku,« pove Marjan, ki mu na tej poti sledi mlajša hčerka. Reden krvodajalec je bil že njegov oče, dosegel je precej visoko številko, čez 50, potem pa je zaradi sladkorne bolezni tudi sam potreboval kri, amputirali so mu obe nogi.
Motoristi smo rizična skupina in nikoli ne veš, kdaj se boš znašel na drugi strani igle.
Zdaj je Marjan v pokoju, kjer pa tako kot njegovi vrstniki nikoli nima pravega časa. Dela ima namreč polno. Proste trenutke rad preživi v bližnjem vinogradu na Straški gori, kjer ima kakšnih 400 trt, svoje zahtevajo tudi domače živali; koze, zajci, kokoši, še vedno rad cimpra, torej dela z lesom, z veseljem se poda na kak izlet z upokojenci, imajo jih vsak mesec. Po besedah zdravnice Mojce Šimc, vodje Centra za transfuzijsko dejavnost Novo mesto, imajo na Dolenjskem srečo, saj je tam krvodajalstvo cenjeno in dobro prepoznano, kar je zasluga dobrega gospodarstva in tega, da so delodajalci krvodajalstvu naklonjeni, hkrati pa se ljudje zavedajo pomena darovanja krvi, mnogi med njimi so jo tudi sami kdaj potrebovali ali so imeli bližnje, ki so jo potrebovali, in jih je prav to spodbudilo k temu poslanstvu, o pomenu katerega seznanjajo že dijake in študente, predvsem mlajše pa spodbujajo, da po spletu spremljajo zaloge krvi in se odzovejo pozivom, ko katere skupine krvi primanjkuje. »Na Dolenjskem je kar sedem odstotkov prebivalcev, starih med 18 in 65 leti, torej v starosti, ko lahko darujejo kri, krvodajalcev,« pove Mateja Šlajkovec, ki je na OZRKS Novo mesto pristojna za področje krvodajalstva.
Na Dolenjskem imajo srečo, saj je tam krvodajalstvo cenjeno in dobro prepoznano.
Sicer pa se pogosto na akcijo odpravijo skupine iz podjetij ali društev. V četrtek se je tako zbralo šest motoristov, članov Moto kluba Novo mesto. »Motoristi smo rizična skupina in nikoli ne veš, kdaj se boš znašel na drugi strani igle. Zaenkrat nismo imeli nesreč, ki bi zahtevale prejemanje krvi, in želimo, da tako tudi ostane,« je dejal Rajko Zupančič, predsednik kluba, in dodal, da se člani že kakšnih 20 let redno dvakrat na leto odpravijo na center za transfuzijo krvi z jasnim ciljem: s krvjo pomagati sočloveku.
Novomeški motoristi, člani Moto kluba Novo mesto, dvakrat na leto pridejo darovat kri. Upajo, da je sami nikoli ne bodo potrebovali. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda
Marjanu so čestitale Mateja Šlajkovec, prostovoljka v krajevni organizaciji RK Straža Jožica Piškur, Mojca Šimc in Barbara Ozimek, sekretarka OZRKS Novo mesto. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda
Lahko bo še večkrat daroval kri, da bi mu le zdravje služilo. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda
Zaloge krvi po skupinah lahko dnevno spremljamo na spletni strani daruj-kri.si. FOTO: Tanja Jakše Gazvoda
